Tudi sindikat državnih organov zahteva primerno plačilo in odnos

"Sindikalni zaupniki in posamezni člani Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS) iz organov državne uprave in uprav lokalnih skupnosti so nas dobesedno zasuli s telefonskimi klici in elektronskimi sporočili, ko so ugotovili, da je vlada najmočnejšim in najbolj vplivnim poklicnim skupinam povečala plače in to pojasnila, da gre za izpolnitev dogovorov med posameznimi ministri in reprezentativnimi sindikati, ki so bili sklenjeni ločeno od centralnih pogajanj v času prejšnjih vlad," je v sporočilu za javnost napisal predsednik SDOS  Frančišek Verk.

V sindikatu opozarjajo, da za razliko od najmočnejših poklicnih skupin javnega sektorja (učiteljev, zdravnikov, zdravstvenega osebja in policistov) javni uslužbenci Fursa, Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS), Geodetske uprave RS, upravnih enot, državnih in občinskih inšpektoratov, državnih agencij, direkcij in zavodov ter preostalega upravnega aparata države in uprav lokalnih skupnosti praviloma ne dosežejo želenih ciljev oziroma delu primernih plač. 

Pojasnjujejo, da ima večina v svojih področnih zakonih namreč omejitve stavke, ki je v pravem pomenu te besede enostavno ne smejo izvesti, saj tako ne bi storili vsega potrebnega za nemoteno delo organa, kjer so zaposleni. To bi namreč pomenilo, da ne izpolnjujejo svojih obveznosti do delodajalca. "Namen stavke je prekinitev dela, ki je še edini uspešen način, da se kaj doseže, česar se skupine javnih uslužbencev, kjer omembe vrednih omejitev stavke nimajo, še kako zavedajo in seveda uspešno stavkajo," so prepričani v sindikatu. 

V SDOS pričakujejo ustrezno ukrepanje vlade in resornih ministrov ter v aktualnem kriznem času primernejši nivo socialnega partnerstva, saj se vlada po njihovih besedah še ne zaveda povsem pomena vitalnosti in učinkovitosti državnega aparata. "Zato se mora ogniti nepotrebnim zaostrovanjem, ki bodo nujna, če ne bomo mogli primerno in intenzivno sodelovati ter na ta način zagotoviti, da bo operativnih javnih uslužbencev države ter lokalnih skupnosti dovolj in da bodo za delo primerno motivirani," pravijo. 

Odločeni so, da ne smejo zapasti v stanje apatije in posledične neučinkovitosti, kar lahko po njihovih besedah kritično oslabi učinkovitost državnih in lokalnih oblasti ter ovira upravni servis države v razmerju do posameznikov in pravnih oseb. "Že več let smo priča deset tisočim tujcem, ki besedno oblegajo oddelke za tujce upravnih enot, ki takšnega enormnega pripada upravnih zadev enostavno ne zmorejo obdelati," pišejo.

Pravijo, da je desetletna ignoranca slabega ekonomskega položaja strokovno tehničnih delavcev oziroma javnih uslužbencev iz plačne skupine "J", ki so že predolgo pod minimalno plačo oziroma na minimalni plači, več kot pomenljiva. Po dvigu minimalne plače pa je v ta razred padel tudi velik del administrativnega osebja ter operativnega uradništva državne uprave in uprav lokalnih skupnosti, ki je zaposleno na delovnih mestih pete (V/I) stopnje strokovne zahtevnosti oziroma ima dokončano štiriletno srednjo šolo.

Zahtevajo primerne plače in primernejši odnos do uslužbencev

Od Vlade Republike Slovenije oziroma od pristojnih resornih ministrov zahtevajo delu primerne plače in primernejši odnos do uslužbencev države in uprav lokalnih skupnosti, odpravo in sankcioniranje zlorab sistema plač v javnem sektorju in temu primernejše ter zelo jasne usmeritve predstojnikom državnih organov, saj so po njihovih besedah slednji že pred velikim izzivom, ko se bodo morali soočiti z velikim nezadovoljstvom uslužbencev in morda tudi s slabšimi rezultati dela, kajti vlada je dvignila plače le stavkovno najmočnejšim poklicnim skupinam, od katerih pa žal niso prav vse v ponos državi in še manj davkoplačevalcem, saj vsi še vedno nismo deležni njihovih strokovnih, humanih, pravočasnih in poštenih uslug.

Prejšnja vlada je v sektorju države zaposlila več kot 5.700 javnih uslužbencev, ki so bili umeščeni na višja uradniška delovna mesta, kar je razvidno iz uradnih podatkov, ki so bili objavljeni, a vendar teh srečnežev ne najdemo na FURS-u, na upravnih enotah, v slovenskih zaporih (URSIKS), državnih inšpektoratih, Zavodu za gozdove Slovenije in tudi ne v upravah organov pravosodja, kar pomeni, da so najverjetneje razporejeni po ministrstvih, ali pa so morda kar na delu doma, torej jih ni tam, kjer so najbolj potrebni.

Kot pravijo, se v SDOS zavedajo, da morajo organi državne uprave, pravosodja in uprav lokalnih skupnosti delovati strokovno, zakonito in svoje naloge opravljati v čim bolj razumnem roku, a vendar je v ta namen treba okrepiti število izvrševalcev pooblastil države in lokalnih skupnosti ter uslužbence primerno plačati, "zato kadrovsko pohabljeni državni inšpektorati in tudi ostali prej omenjeni državni organi ne zmorejo zagotavljati primernega stanja pravne države oziroma spodobnega servisa fizičnim in pravnim osebam, zato je vse več pozivov na stavko, čeprav je s področnimi zakoni omejena."