FOTO: Zahtevamo vrnitev 12.000 izbrisanih

Zahtevamo, da se vsem, ki jim je bila preprečena vrnitev v Slovenijo, omogoči, da se vrnejo na domove, je danes povedal predsednik Društva izbrisanih Aleksandar Todorović. Še vedno tudi zahtevajo izdajo odločb o stalnem prebivališču za nazaj vsem, ki jih je država 26. 2. 1992 izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.

Kot je na današnji manifestaciji ob 17-letnici izbrisa iz registra stalnega prebivališča vseh tistih, ki si do 26. 2. 1992 niso uredili statusa, na Prešernovem trgu povedal Todorović, gre pri omenjeni zahtevi predvsem za tiste, ki so pred izbrisom ali po njem odšli v države nekdanje SFRJ, vendar se zaradi izbrisa niso mogli vrniti nazaj v Slovenijo.

Kot je povedal, je šlo pri tem za okoli 12.000 takšnih, ki so iz Slovenije odšli, da bi si pridobili dokumente, ki so jih slovenske oblasti zahtevale za pridobitev državljanstva, bodisi iz kakšnega drugega razloga. "Za te zahtevamo, da se jim z ustreznim zakonom omogoči, da se znova vrnejo na svoje domove," je dejal in dodal, da takšen zakon že obljublja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal.

Zahtevajo izdajo odločb

Pojasnil je še, da v društvu še vedno zahtevajo izdajo odločb o stalnem prebivališču za nazaj vsem, ki jih je država 26. 2. 1992 izbrisala iz registra stalnega prebivalstva. Ob tem je dodal, da ne zahtevajo odškodnin, ampak samo tisto, kar "je država pokradla in vstavila v svoj žep".

Po besedah Sadika Emala, sicer referenta za romska vprašanja v Društvu izbrisanih, želijo z današnjo kratko manifestacijo opozoriti na laž, v kateri živijo Slovenci, to je, da so izbrisani tej državi sovražniki. Sam, kot je dejal, ni bil nikoli sovražnik Slovenije, pač pa je vanjo prišel živet iz ljubezni do nje.

Statusa si v za to določenem roku ni uredil zato, ker je moral po dokumente v Makedonijo, vmes pa je zamudil rok, do katerega si je bilo treba urediti status. Do danes mu je sicer že uspelo urediti vse potrebne slovenske dokumente, vendar kljub temu pričakuje odločbo, s katero bi se mu stalno prebivališče priznalo od 26. 2. 1992, ker so s tem povezane tudi nekatere druge pravice.

Današnje manifestacije se je sicer udeležilo okoli 40 izbrisanih. Nekateri izmed njih so se s prižigom sveč spomnili tudi 1300 umrlih izbrisanih, ki po navedbah organizatorjev "niso dočakali poravnave krivice, ki je bila storjena izbrisanim".

Varuhinja: Povračila škode ni mogoče izključiti

Izdajanje odločb se nam zdi primeren način reševanje problema izbrisanih, je ob 17. obletnici izbrisa zapisala varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik. Obenem je zatrdila, da na osnovi ustave ni mogoče izključiti pravice do povračila škode, ki so jo posameznikom s svojim protipravnim ravnanjem povzročili izvajalci javne oblasti.

Po mnenju varuhinje bo tudi v teh primerih skladno s pravili civilnega prava potrebno dokazati predpostavke odškodninske odgovornosti. "Samo v primeru izpolnjevanja teh predpostavk bo posameznik od države lahko zahteval odškodnino za škodo, ki jo je utrpel. O tem pa bo odločalo sodišče," piše na spletni strani varuha človekovih pravic.

Čebašek-Travnikova ocenjuje, da med načela pravne države spada tudi odgovornost državnih organov za pravičnost in primernost zakonskih rešitev ter ustreznost njihovega izvajanja. "V tem kontekstu bi bilo treba ugotoviti odgovornost vseh, ki so pripomogli k sporni ureditvi, ki je imela za posledico izbris posameznikov iz evidence stalnega prebivališča," je dodala.

Pri tem po njenih besedah ne gre za javne uslužbence, "ki so le izvrševali sporne zakonske določbe, temveč za tiste državne funkcionarje in javne uslužbence, ki so pripravili sporne zakonske določbe, pa niso predvideli njihovih posledic oziroma nanje niso opozorili".

Zato varuhinja ob tej priložnosti znova opozarja na premišljenost pri sprejemanju zakonodaje in najširšo vključenost stroke in javnosti v proces oblikovanja zakonskih določb, še piše na spletni strani.

Ustavno sodišče zadovoljno

Ustavno sodišče (US) zelo veseli, da se je začela spoštovati odločba o izbrisanih, "res samo v realizaciji osme točke druge odločbe o izbrisanih iz leta 2003", je na novinarski konferenci dejal predsednik US Jože Tratnik. Kot je povedal, izdajanje dopolnilnih odločb sledi omenjeni odločbi US, ne ve pa, ali sledijo odločbi US tudi po vsebini. Predsednik US je pojasnil, da ne pozna vsebine dopolnilnih odločb, ki jih je ministrstvo za notranje zadeve začelo izdajati izbrisanim, ki so si že uredili status bivanja v Sloveniji. "Zato vsebine ne morem komentirati," je poudaril, a dodal, da je njihovo izdajanje korak naprej.

Kot je poudaril, je treba poseg v ustavne pravice popraviti. "V osmi točki druge odločbe izreka je napisano, da se lahko izdajajo tudi odločbe za tiste, ki jim je že bila izdana odločba o stalnem prebivališču ali pa imajo slovensko državljanstvo," je dejal in dodal, da je za druge izbrisane treba pripraviti zakon.

Ustavno sodišče, je nadaljeval, ni odločalo o nobeni odškodnini, "ampak je samo odločalo, ali je to bil poseg v ustavne pravice ali ne". Predsednik US meni, da se "po vsej verjetnosti" ustavno sodišče še lahko ukvarja s problematiko izbrisanih. Pri tem je Tratnik omenil izdajo zakona in dilemo, ali naj bo to navadni ali ustavni zakon. Prav tako lahko pride do morebitnega odločanja US tudi glede izdajanja dopolnilnih odločb, je pojasnil. "Stvar še ni dokončno pospravljena," je dodal.

Ustavno sodišče lahko presoja tudi ustavni zakon, če takšen zakon nima ustavne vsebine, je odgovoril Tratnik na vprašanje, če lahko US presoja ustavni zakon. "Potem to ni ustavni zakon in lahko ustavno sodišče poseže v njega z oceno ustavnosti," je zatrdil in dodal, da takšni praksi sledijo tudi druga ustavna sodišča. Po Tratnikovih besedah US spoštuje kritike. "Tudi vse odločbe ustavnega sodišče niso bile sprejete soglasno," je opozoril in dodal, da prihaja do različnih mnenj glede ustavnih odločb tudi znotraj pravne stroke. Dodal pa je, da je "drugo, če se ustavne odločbe ne spoštujejo".

V Amnesty Internation pozdravljajo odločitev MNVZ

V Amnesty International Slovenije (AIS) pa so danes, pozdravili, "odločnost MNZ, da začne problematiko izbrisanih končno reševati na primeren način".

Upajo tudi, "da bodo sledili še ostali potrebni ukrepi, ki bi v dokončni meri odpravili ta črni madež na mednarodnopravnem ugledu Slovenije in da v prihodnje tuje države glede izbrisa ne bodo imele več vsebinskih komentarjev".

Ureditev statusa le z Ustavnim zakonom

V SLS so opozorili, da so številni pravni strokovnjaki v svojih mnenjih in izjavah v preteklosti potrdili ter podprli trditve, da je za izvedbo Ustavne odločbe potreben zakon. izdajanje odločb izbrisanim je mogoče le na osnovi ustavnega zakona, ki bi omogočil tudi individualno obravnavo vsakega posameznega primera, poudarjajo,

"Le na tak način bi se pravično uredil status vsem, ki so z osamosvojitvijo postali tujci na slovenskem ozemlju ob enem pa bi tako preprečili prisoditev odškodnin tistim, ki so v času osamosvajanja Slovenije delovali proti slovenskim interesom ali se celo borili proti Sloveniji“, so poudarili v SLS.