'Zahtevamo javno objavo večjih neplačnikov davkov in prispevkov'

Potem ko je vlada objavila, da so imela podjetja konec junija za 830 milijonov evrov davčnega dolga, so na ZSSS danes pozvali k javni objavi neplačnikov davkov in socialnih prispevkov in okrepitvi položaja Davčne uprave RS (Durs). Prepričani so, da bi imelo to zelo pomemben učinek na javne finance.

Izvršni sekretar za ekonomsko področje pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Ladislav Rožič je ocenil, da so podatki o vsoti davčnega dolga zaskrbljujoči. Država govori o zmanjševanju pravic delavcev, ni pa sposobna narediti osnovnega – pobrati davkov, kar pritiče vsaki pravni državi, je bil kritičen.

Kot pomemben problem je poleg neplačanih davkov izpostavil še neplačevanje socialnih prispevkov. Število na ta način oškodovanih delavcev vse zvišuje, je poudaril. Tudi leta 2010 vzpostavljen sistem dostopa do podatkov, na podlagi katerih se lahko za posameznega delavca ugotovi, ali ima plačane prispevke ali ne, težav ni rešil, saj so sodni postopki dolgotrajni, je povedal. Podjetja, ki tri mesece ne plačajo prispevkov, bi morala razglasiti nelikvidnost in iti v insolvenčne postopke, je prepričan. Rožiča skrbi tudi, ker gre iz Slovenije v davčne oaze vsako leto okoli 1,8 milijarde evrov. "To je davčno utajen denar," je zatrdil in se začudil, zakaj se o tem noče govoriti. "Vsi delavci že mislijo, da politika ščiti svoje botre, in to tiste botre, ki so jim zagotovili denar za izvolitev. Postajamo čista mafijska država," je bil oster.

Sodelavec Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Goran Lukič se je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani večkrat vprašal, komu je v interesu, da se davčnih neplačnikov ne objavi. Pri tem je spomnil, da identiteto neplačnikov davkov in prispevkov pri nas ščiti zakon o davčnem postopku in da javni objavi neplačnikov nasprotuje "celo" urad informacijskega pooblaščenca.

Po njegovih besedah imamo gospodarski interes, ki prek svojih predstavnikov – pri tem je izpostavil Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS) – govori, da bi javna objava davčnih neplačnikov prizadela poslovni ugled podjetij in znižala njihove bonitetne razrede. V tej luči je izpostavil, da se delavci ne morejo zanašati na poslovni ugled in v času, ko morajo plačevati položnice, "ne morejo jokati".

Kritičen je bil tudi, ker država še vedno zgolj razmišlja o javni objavi neplačnikov, čeprav se je vladajoča koalicija k temu zavezala v koalicijski pogodbi in se je vlada za to zavzela tudi v predlogih za prihodkovno stran proračuna, pripravljenih aprila letos.

Opozorili na dobro prakso v tujini

Lukič je predstavil več primerov prakse boja zoper davčne neplačnike iz tujine. Glede na hrvaške izkušnje bi lahko njihova objava po njegovih besedah na letni ravni po grobih ocenah v državni proračun nanesla 43,5 milijona evrov več poplačanega davčnega dolga letno.

Predsednik ZSSS Dušan Semolič je izpostavil, da zahtevajo javno objavo večjih neplačnikov davkov in socialnih prispevkov. To bi se dalo ustrezno storiti s spremembo zakona o davčnem postopku, je dodal. S tem bi bili namreč zavrnjeni vsi pomisleki, je menil.

"Prikrivanje podatkov ne prispeva k večjemu pravnemu redu in disciplini na tem področju," je opozoril in dodal, da je dajalo v preteklosti zelo slabe rezultate. Kot argument za to je izpostavil sedanji položaj bank.

Z željo, da bi se pobralo več davkov, se je Semolič zavzel za okrepitev Dursa – položaja te institucije in njenih zaposlenih. Zniževanje plač zaposlenih na Dursu ne gre v to smer, je posvaril.

Tudi Semolič je poudaril, da je treba na problematiko neobjave davčnih neplačnikov gledati v luči javnih financ. Zaradi neplačevanja davkov je namreč manj prilivov, politiki pa zaradi pomanjkanja prihodkov pritiskajo na zniževanje odhodkov, je povedal. "Ve se, kaj je v teh trenutkih najbolj aktualno – to je zniževanje pravic socialne države," je opozoril. Zato je zanje to zelo pomembno in si želijo, da bi bila tudi pomembna tema politikov.