Preiskovalna komisija je namreč od generalnega sekretariata vlade zahtevala kopijo magnetograma seje vlade z 8. januarja 2004. Vlada je tedaj sprejela informacijo tedanjega notranjega ministra Rada Bohinca o tem, da bodo začeli izvajanje postopkov izdaje odločb izbrisanim neposredno na podlagi odločbe ustavnega sodišča.
Generalni sekretariat vlade pa je zahtevo za predajo kopije magnetograma omenjene seje zavrnil, pri čemer se je skliceval na poslovnik vlade. Ta namreč določa, da so dobesedni zapisi vladnih sej podatki z najvišjo stopnjo tajnosti, in opredeljuje, kdo ima do njih dostop.
Predsednik preiskovalne komisije Hrovat (SDS) pa meni, da je generalni sekretariat z zavrnitvijo zahteve kršil ustavo, zakon o parlamentarni preiskavi in hierarhijo pravih aktov. Kot je Hrovat zapisal v dopisu Pahorju, je poslovnik nižji pravni akt od zakona, določbe vladnega poslovnika pa zato ne morejo odpravljati določb zakona o parlamentarni preiskavi ter zakona o tajnih podatkih. Po slednjem imajo vsi poslanci dostop do tajnih gradiv.
Hrovat še navaja določbo ustave, ki eksplicitno določa, da imajo parlamentarne preiskovalne komisije enaka pooblastila kot pravosodni organi. "Oviranje parlamentarne preiskovalne komisije ima torej enake pravne posledice kot oviranje pravosodnih organov," je v dopisu Pahorju še zapisal Hrovat. Prepričan je, da komisija izpolnjuje vse pogoje za dostop do zahtevanega gradiva.
Predsednik komisije zato premierja Pahorja poziva, naj zagotovi "korekten odnos izvršilne veje oblasti do ustavne vloge parlamenta ter sodelovanje organov brez oviranj in zavlačevanj".
Preiskovalna komisija, ki se ukvarja s štetjem izbrisanih, je bila sicer ustanovljena junija, doslej pa se je sestala na dveh sejah. Člani komisije so med drugim sprejeli sklep o izvedbi pripravljalnih preiskovalnih dejanj ter zahtevali dostop do določenih gradiv.
Med drugim so od notranjega ministrstva zahtevali seznam javnih uslužbencev, s katerimi je bila leta 2004 sklenjena podjemna pogodba za izvajanje upravnih dejanj v upravnih postopkih v zvezi z dajanjem odločb. Ministrica Katarina Kresal pa je omenjeno zahtevo zavrnila, da se teh oseb ne bi ponovno izpostavljalo dodatnim pritiskom.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.