"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o ratifikaciji arbitražnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in vlado Republike Hrvaške, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 19. aprila 2010?"
Tako se glasi vprašanje, ki so ga v zahtevi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o arbitražnem sporazumu vložili poslanci.
Pod zahtevo se je podpisalo 86 poslancev iz vseh poslanskih skupin, pri vsaki od poslanskih skupin pa je prvopodpisani vodja PS. Zahtevo je davi formalno v DZ vložil sekretar poslanske skupine SD Miroslav Pretnar.
Predsednik državnega zbora Pavel Gantar je tako sklical izredno sejo, ki bo potekala 3. maja. "V DZ vsaj v novejši zgodovini še nikoli poslanke in poslanci nismo bili tako enotni o tem, da smo si zelo zelo neenotni v zvezi s tem, kaj arbitražni sporazum prinaša," je dejal.
Še pred izredno sejo, ki se bo začela ob 14. uri v ponedeljek, se bo dopoldne sestal odbor DZ za zunanjo politiko (OZP), ki mora po zakonu kot matično telo najprej obravnavati danes vloženo zahtevo za razpis referenduma.
Svetovalna skupina prvič 7. maja
Zunanji minister Samuel Žbogar je pojasnil namen vzpostavitve svetovalne skupine, ki bo pripravila vse elemente memoranduma za arbitražo, ki se bo bo prvič sestala 7. maja. "Sodelovati želimo z vsemi, ki nam lahko pomagajo, da bi prišlo do odločitve, ki si jo želimo," je poudaril. Skupina bo tesno sodelovala s slovenskimi in mednarodnimi pravniki, ki bodo nosilci našega zagovora pred arbitražnim sodiščem, je še dejal.
Obenem pa želijo na zunanjem ministrstvu po njegovih besedah sodelovati s številnimi ljudmi, ki veliko vedo o zgodovini slovensko-hrvaških odnosov in imajo morda kakšno dokazno gradivo ali poznajo dejstva iz preteklosti, ki lahko koristijo v tem sporu. V tej skupini zunanjih sodelavcev bodo tudi ljudje, ki so v preteklosti izražali kritična mnenja. Ugibanj, da bi lahko bil kandidat za slovenskega arbitra ustavni sodnik Ernest Petrič, pa ni želel komentirati, saj vlada o tem po njegovih besedah še ni odločala.
Slovenija izgublja ali dobiva?
V primeru potrditve arbitražnega sporazuma na referendumu obstajata verjetnost in realna nevarnost, da bo izgubila stik z mednarodnimi vodami, da bo ogrožena prihodnost Luke Koper, da bomo izgubili dele nesporno slovenskega ozemelja in morja in da Slovenija s tem, ko ne bo več imela statusa pomorske države, izgubi največjo primerjalno prednost z drugimi srednjeevropskimi državami, je za oddajo Svet povedal predsednik Zavoda 25. junij Marjan Podobnik.
"Če bi bilo tako, bi tudi mene skrbelo," pa je v oddaji povedal minister za promet Patrick Vlačič. Zatrdil je, da to ne drži, to pa zato, ker si bo Slovenija s tem sporazumom omogočila izpolnitev njenih strateških interesov. Pojasnil je, da je omenjeni sporazum mehanizem, ki Sloveniji omogoča, da predstavi vse dokaze, ki jih ima na voljo. Špekulacije, da jih ne bo mogla uporabiti, pa je zavrnil kot neresnične. Izjavo je podkrepil s členom iz sporazuma, ki določa, da mora arbitraža Sloveniji določiti stik z odprtim morjem.
Pisatelj Boris Pahor pa je za oddajo 24UR dejal, da "naj vlada, če že vztraja pri arbitražnem sporazumu, vztraja sama". Zato je volivce pozval, naj ne ostanejo doma in naj gredo na volišča.
Koalicija meni, da je dobro, da se vključi v igro že zdaj
In zakaj so tudi koalicijske stranke podpisale zahtevo za referendum, čeprav arbitražni sporazum podpirajo? Gantar je dejal, da bi referendum tako ali tako bil, saj bi ga v vsakem primeru zahtevale stranke, ki sporazumu nasprotujejo, zato je dobro, da se koalicija v "igro vključi že sedaj".
Predlagani datum za referendum je 6. junij, državljani pa bi se po predlogu izrekli le o tem, ali arbitražni sporazum podpirajo ali ne.
Sicer pa je Gantar dejal, da sam ne potrebuje referenduma, da bi stal za arbitražnim sporazumom, in da je prepričan, da bo kampanja zanimiva. Po njegovo bo namreč odstrnila marsikateri detajl. Hkrati pa meni, da politična desnica uradno sicer referendumu nasprotuje, a vendarle pričakuje, da bo uspel. To dokazuje tudi odsotnost opozicijskih poslancev ob glasovanju o ratifikaciji v državnem zboru, saj čas razprave, kakor so navedli ob obstrukciji seje, ni dovolj, meni Gantar.
Gantar meni še, da je vprašanje dovolj pomembno, da se o njem odloča tudi na referendumu, sicer pa pravi, da bodo ljudje arbitražni sporazum podprli.
Glede udeležbe je Gantar dodal še, da je vsaka udeležba legalna, če pa je prenizka, se lahko sproži vprašanje legitimnosti. Sam meni, da je izid referenduma legitimen, če se ga udeleži vsaj 30 odstotkov volivcev.
SLS pozdravlja enotnost poslancev
Poslanska skupina SLS je pozdravila tako enotno podporo referendumu. Hkrati pa v skupini poslancev obžalujejo, da je bila "celotna priprava sporazuma in sprejem njegove vsebine popolnoma v domeni koalicijskih strank, pri čemer koalicija ni bila pripravljena prisluhniti mnenju opozicije niti kritičnim mnenjem mnogih uglednih pravnih strokovnjakov, kot so prof. France Bučar, Miro Cerar, Janez Čebulj, Marko Pavliha in mnogih drugih".
Govorice, da je SLS obstruirala ratifikacijo omenjenega sporazuma, ker ni želela glasovati proti tako dobremu sporazumu, so označili za zlonamerne in zavajajoče. Ob tem zatrjujejo, da je SLS kot "najbolj dosledna nasprotnica arbitražnega sporazuma za razpravo o eni najpomembnejših državnih tem po osamosvojitvi dobila na voljo zgolj skromnih 6 minut, kar je simbolni pokazatelj, kako pri koaliciji ni želje po konstruktivnem in argumentiranem soočanju stališč".
Vodja poslanske skupine Jakob Presečnik je zapisal, da pri za Slovenijo škodljivih potezah koalicije ne želijo sodelovati. "Odgovornost za sprejemanje arbitražnega sporazuma, ki prinaša tolikšno tveganje za vitalne interese naše države, je sprejela v celoti koalicija. Če Vlada RS ni želela nobenega upoštevanja mnenj opozicije, potem je prav, da o sporazumu kritično odloči ljudstvo," je bil še odločen.
Štirje se niso podpisali
Na zahtevi za referendum manjkajo le podpisi Franca Jurija (Zares), Antona Anderliča (LDS), Roberta Battellija (italijanska manjšina) in Srečka Prijatelja (SNS). Slednji je namreč v priporu.
Jurij je dejal, da ne nasprotuje referendumu in da se ga bo udeležil, a da je svojo dolžnost opravil, ko je glasoval v DZ. Pravi, da bi moral zahtevo predlagati tisti, ki sporazumu nasprotuje, torej opozicija.
Tudi Anderlič je dejal podobno, in sicer da bi odgovornost morali nositi poslanci že s svojo prisotnostjo in odločanjem. "Ni treba zato spraševati ljudi oziroma na njih prelagati odgovornosti," je dejal in dodal, da je nerazumljivo, da tisti, ki imajo svoj glas v parlamentu, ne odločajo, zahtevajo pa, da o tem odločajo volivci. "Če bi že šli v dvorano poslanci opozicije in glasovali proti, bi razumel, zakaj pravzaprav jim gre. Ker pa tega niso storili, je to neodgovorno početje," pravi Anderlič, ki verjame, da je sporazum dober in najboljši v tem trenutku.
Za Battellija pa je referendum povsem nepotreben, saj je arbitražni sporazum po njegovem mnenju edina možna rešitev vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško. Hkrati je tudi on potrdil, da se bo referenduma udeležil.
KOMENTARJI (228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.