Zahteva za oceno ustavnosti sklepa o priznanju Palestine zavržena

Skupina 32 poslancev opozicijskih strank SDS in NSi je 3. julija na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju Palestine, ki ga je državni zbor sprejel 4. junija.

Zahtevo so vložili zaradi kršitve v postopku obravnave in sprejema omenjenega sklepa, kršitve ustave, poslovnika državnega zbora, avtoritarnega in samovoljnega ravnanja ter zlorabe postopka, so takrat v sporočilu za javnost med drugim zapisali v največji opozicijski stranki SDS.

Ustavno sodišče je v današnjem sporočilu zapisalo, da nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, saj da sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven.

Sodišče je sklep sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodniki Marko Šorli, Klemen Jaklič in Rok Svetlič. Slednja sta dala tudi odklonilni ločeni mnenji.

Golob: Opozicija je "minirala" priznanje

"Odločitev ustavnega sodišča je za nas popolnoma pričakovana," je povedal Golob. Koalicija je po njegovih besedah kljub kritikam opozicije vztrajala z nadaljevanjem postopkov v DZ, ker je šlo za legitimno in legalno dejanje in "za dejanje priznanja pravice do samoodločbe narodu, ki je to pravico nam priznal že pred 30 leti".

V izjavi, ki jo je podal ob današnji primopredaji poslov na obrambnem ministrstvu, je medijem dejal, da je bil presenečen nad poskusi opozicije, da "minira" priznanje.

"Več kot samo nagajanje pač ta poskus ni bil in tisto, kar je najbolj pomembno, je, da smo kot država ohranili ugled v mednarodni skupnosti in to priznanje izpeljali v pravem trenutku, na pravi način in da je seveda to priznanje tudi zdaj dokončno," je še dodal premier.

Klakočar Zupančič zadovoljna z odločitvijo ustavnega sodišča glede Palestine

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo ustavnega sodišča. Sodišče je po njenem mnenju s tem povedalo, da je tolmačenje poslovnika v njeni pristojnosti.

Kot pravi, je s tem sodišče povedalo, da je tolmačenje poslovnika v pristojnosti predsednika DZ oz. predsedujočih na sejah in v posameznih parlamentarnih odborih.

Postopke v povezavi s priznanjem Palestine v DZ so zaznamovali zapleti. SDS je 3. junija, dan pred izredno sejo vložila pobudo za posvetovalni referendum glede priznanja, jo tik pred sejo umaknila, nato pa jo med sejo znova vložila. Koalicija je SDS očitala, da skuša s takšnimi manevri onemogočati odločanje o priznanju Palestine. V DZ je bila zato še isti dan sklicana nujna seja, na kateri je večina poslancev pobudo zavrnila in zatem sprejela sklep o priznanju Palestine.

V SDS so ob tem koalicijo in Klakočar Zupančič obtožili kršenja poslovnika DZ. Opozarjali so, da bi zaradi pobude za referendum lahko DZ po zakoniti poti o priznanju Palestine glasoval šele po 30 dneh, zaradi česar je 32 opozicijskih poslancev v začetku julija na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o priznanju.

Ustavno sodišče je v današnjem sporočilu zapisalo, da nima pristojnosti za presojo sklepa o priznanju države, saj da "sklep ni predpis, ki bi vseboval splošne in abstraktne pravne norme, ki bi urejale pravice in obveznosti pravnih subjektov ali bi povzročale pravne učinke navzven".

Kot piše v odločitvi, zakonodajalec ustavnemu sodišču tudi v nobenem drugem zakonu ni podelil posebne pristojnosti za oceno ustavnosti in zakonitosti odločitve o priznanju nove države, zaradi česar ni pristojno niti za oceno ustavnosti in zakonitosti postopka njegovega sprejetja.

Klakočar Zupančič, ki je izjavo podala ob vložitvi s to odločitvijo nepovezanega predloga novele zakona o ustavnem sodišču, je pojasnila, da so s tem postopki glede slovenskega priznanja Palestine zaključeni.

"Palestina je neodvisna in suverena država in kar se moramo bolj vprašati, je, zakaj je določena skupina poslancev poskušala spodkopati to odločitev, (...) še večje vprašanje je, zakaj podpirajo pobijanje palestinskega ljudstva, vojne zločine in kršitve mednarodnega prava," je sklenila predsednica DZ.