Glavni kamen spotike v Sloveniji ostaja t. i. načelo pravičnosti. Najbolj razgreti pa že napovedujejo izredno sejo parlamenta. Najbolj ostri so v nacionalni stranki, kjer zaradi zadnjih dogodkov nameravajo zahtevati izredno sejo državnega zbora. "Po naši oceni je gospod Janez Janša, predsednik slovenske vlade, prekoračil svoja pooblastila in celo izdal slovenski nacionalni interes,“ je poudaril podpredsednik SNS Sašo Peče.
Tudi vladna SLS se zavzema za to, da se v zadevo vključi parlament. Ideji o Haagu niso naklonjeni, a zagotavljajo, da to nikor ne pomeni koalicijske krize. "To so odločitve, ki bodo potem lahko veljale desetletja ali stoletja in v ničemer ne morejo ogroziti aktaulnih koalicij takšnih ali drugačnih.“, je ocenil predsednik SLS Janez Podobnik.
Vse več je ocen, da iz predloga za Haag na koncu ne bo nič. A predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Jerovšek ocenjuje, da je Haag še vedno zelo realna možnost. Dodaja pa, da je bil doslej sklenjen le načelni dogovor in da sledi najpomembnejše - priprava pogajalskega okvira, ki ga bodo morali ločeno potrjevati v obeh parlamentih. "Vedno je vse možno, seveda pa je cel kup ovir, ker so tu hrvaške volitve in takrat ko naj bi parlamenti potrjevali, mogoče niti hrvaška ne bo imela parlamenta sestavljenega“, dodaja Jerovšek.
Zaradi različnega razumevanja načela pravičnosti na ponedeljkovem sestanku za zaprtimi vrati med predsednikom SD Borutom Pahorjem in premirjem Janšo odvrtel pravi besedni pink ponk. Pahor poudarja, da mora slovenska politika odgovoriti predvsem na vprašanje, kako je z uporabo načela pravičnosti, v 38. členu statuta je jasno zapisano, da ga haaško sodišče upošteva, če se tako dogovorita obe strani.
Na novinarsko vprašanje ali to, če ne bo prišlo do dogovora s Hrvaško, da se upoštava tudi načelo pravičnosti, pomeni, da premier Janša ne bo imel Pahorjeve podpore za Haag, je dejal Pahor, ki pravi, da je to mnenje, ki mu ga svetujejo njegovi svetovalci. Pred dokončno odločitvijo želi predsednik SD slišati še, kaj pravijo drugi pravni strokovnjaki. A če ti socialnih demokratov ne bodo prepričali, je projekt Haag za Slovenijo po vsej verjetnosti mrtev, saj v tem primeru premier ne bi več imel večinske podpore političnih strank.
Pravna zmeda?
Zaradi načela pravičnosti ne prihaja le do političnih sporov, pač pa je zavladalo tudi precej zmede. Mednarodni pravniki tako ugotavljajo, da obstajata dve vrsti pravičnosti. Glavno vprašanje je seveda, katera pravičnost Sloveniji v primeru sojenja pred haaškim sodiščem bolj koristi. A tako kot si o tem niso enotni politiki, si tudi pravniki niso.
Ko govorimo o haaškem sodišču in o načelu pravičnosti, lahko imamo v mislih dve vrsti pravičnosti. Prva: tako imenovana navadna pravičnost, kar pomeni, da sodniki poleg prava pazijo tudi na to, da je konča rešitev za državi tudi pravična. In to je pot, ki jo vsaj zaenkrat zagovarjajo vladni pravniki. Ta pot naj bi bila lažja in primernejša poudarja pravna svetovalka na Ministrstvu za zunanje zadeve Nataša Šebenik.
Druga pravičnost pa je načelo pravičnosti. Takrat, ko pravo samo po sebi ne nudi poštene rešitve, lahko sodniki skladno s tem načelom pravno normo nekoliko odmislijo in se osredotočijo zgolj na to, kaj je pravično. Toda statut haaškega sodišča veleva: načelo pravičnosti se lahko uporabi le, če se se zanj odločita obe državi. Ta pot je torej težja, a po mnenju pravnikov okoli SD-ja, za Slovenijo bistveno ugodnejša.
"Ko greš v spor, greš v riziko. Razumen riziko bi bil , če se dogovirimo, sicer ne,“ poudarja predstavnik SD Patrick Vlačič. Gre zato, dodaja Vlačič, da če sodišče sodi po načelu pravičnosti, bistveno bolj kot sicer upošteva zgodivinske in druge specifične okoliščine geografsko prikrajšanjih držav, kot je Slovenija. In ker naj bi nam to načelo služilo predvsem za zagotvaljanje neoviranega dostopa do mednarodnih voda, Vlačič na vprašanje, ali teritorialnega dostopa na odprto morje ne bo, če ne bo načela pravičnosti, odgovarja: "Lahko pa povem samo eno stvar, dostop do morskih voda ni pravna kategorija, in mislim, da se s tem odgovoril na vprašanje".
Pravniki iz vlade se torej zanašajo na dosedanjo sodno prakso sodišča, v kateri pa načela pravičnosti ni, saj ga sodišče še ni uporabilo niti enkrat. Za vladne pravike je načelo pravičnosti torej avantura v neznano, za pravnike okoli Socilanih demokratov pa za Slovenijo, če gre v Haag, edina rešitev.
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.