Zahodni Balkan bo prioriteta

Obrambni minister Karl Erjavec je ob robu neformalnega zasedanja pristojnih ministrov v portugalski Evori španskemu kolegu Joseju Alonsu Antoniu Suarezu predstavil področne prednostne naloge Slovenije med predsedovanjem Evropski uniji v prvi polovici prihodnjega leta. Te so "Zahodni Balkan, nadaljnja krepitev vojaških zmogljivosti EU, dejavnosti Evropske obrambne agencije (EDA) in operacije EU, na primer Altea, Unifil in operacije v Afriki," je pojasnil minister.

V okviru razprave o Zahodnem Balkanu je bilo na dvodnevnem neformalnem srečanju v Evori največ pozornosti posvečene Kosovu, pri čemer so ministri in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana poudarili pomen rešitve kosovskega vprašanja za stabilnost v regiji.

Podpora misiji na Kosovem

Slovenija podpira načrtovano policijsko misijo EU na Kosovu, v kateri naj bi tudi sama sodelovala s 15 policisti, je pojasnil Erjavec. Od februarja do septembra 2008 pa bo Slovenija predvidoma okrepila tudi svoje vojaške sile, ki v okviru Natovih sil Kfor delujejo na Kosovu. Število vojakov naj bi se zvišalo s 169 na 350.

EU je od leta 2004 vojaško prisotna tudi v Bosni in Hercegovini v okviru operacije Altea. V Altei sodeluje tudi Slovenija, ki ima na območju približno 52 vojakov. EU postopno zmanjšuje vojaško prisotnost v BiH, saj naj bi do konca leta 2008 vojaško misijo nadomestila civilna, je razložil Erjavec.

Erjavec se je sicer s španskim kolegom pogovarjal tudi o pobudi Španije za koalicijski nadzor na območju med Sirijo in Libanonom. "Slovenija to pobudo podpira, čeprav v njej ne sodeluje," je povedal. Sodeluje pa v misiji v Libanonu Unifil, kjer se bo z novembrom prisotnost slovenskih vojakov okrepila z 12 na do 20, je spomnil minister.

V ospredju tudi povezave

Poleg operacij EU na Zahodnem Balkanu in drugod bo v ospredju slovenskega predsedovanja EU tudi razvoj obrambnih zmogljivosti povezave, predvsem razvoj sil za hitro posredovanje, je povedal minister. Te operacije so strateškega pomena in potekajo v sodelovanju z ZN, Afriško unijo in Natom.

O odnosih z Natom, o čemer je tudi tekla beseda v Evori, ima Slovenija po ministrovih besedah jasno stališče: "Ne sme priti do podvajanja zmogljivosti." Večina članic EU je tudi članic Nata, zato je treba zagotoviti, da se bodo obrambne dejavnosti obeh organizacij dopolnjevale, ne podvajale, je razložil minister.

Krepitve sil EU za hitro posredovanje sicer ne gre neposredno povezovati s težavami pri vzpostavljanju enot za hitro posredovanje v okviru Nata. "Nato sicer ima določene probleme, cilj je namreč pridobiti 25.000 vojakov, ki ga v tem trenutku ne uresničuje," je dejal minister.

Stabiliziranje kriznega območja

Vendar gre pri silah EU za hitro posredovanje predvsem za to, da bi omogočale v pravem trenutku stabilizirati krizno območje v Evropi, je dejal Erjavec in podal primer krize na Balkanu. "Evropa je odgovorna za stabiliziranje tistih kriz, ki lahko močno vplivajo na njeno varnost," je poudaril.

Veliko pozornosti so ministri v Evori namenili tudi Afriki, saj je to kot svoje prednostno področje opredelila predsedujoča EU, Portugalska, ki je imela v preteklosti v Afriki več kolonij. Na decembrskem vrhu EU in Afrike naj bi bila sprejeta lizbonska deklaracija, ki bi olajšala reformo varnostnega sektorja v Afriki, je pojasnil minister.

Podpora Afriški uniji

"Slovenija podpira krepitev zmogljivosti Afriške unije, saj mora biti ta spodobna samostojnega vodenja mirovnih operacij," je poudaril. Slovenija bo med predsedovanjem EU na področju Afrike pozornost posvetila predvsem sodelovanju otrok in žensk v oboroženih spopadih, je povedal Erjavec.

Ministri so nadaljevali tudi petkovo razpravo o operaciji EU za zaščito prebežnikov iz Darfurja v Čadu in Srednjeafriški republiki. "Slovenija podpira pobudo in bo v njej sodelovala," je dejal Erjavec. Slovenija naj bi sicer imela na voljo 50 vojaških pripadnikov za morebitno napotitev na afriški kontinent, je dodal.

Obrambni ministri EU so imeli na dnevnem redu tudi srečanja s predstavniki kandidatk za članstvo v EU - Hrvaške, Makedonije in Turčije - ter Islandije in Norveške. Pogovarjali so se predvsem o izvajanju reform na področju obrambne politike v državah kandidatkah za članstvo v EU, je povedal minister.

Naslednje neformalno srečanje obrambnih ministrov EU bo konec februarja prihodnje leto v Sloveniji, na Brdu pri Kranju.