Hrvaško ministrstvo za zunanje zadeve je zaradi nastalih okoliščin poklicalo hrvaškega veleposlanika v Sloveniji, Maria Nobila, na nujen posvet, slovenskega veleposlanika v Zagrebu, Petra Bekeša, pa so pozvali na ministrstvo zaradi podajanja potrebnih informacij in pojasnil, piše v sporočilu hrvaške vlade, v katerem ta zavrača odločitev slovenske vlade, da sprejme predlog zakona o ekološki coni in epikontinentalnem pasu..
Čeprav je predlog zakona pravno neutemeljen in ničeln ter ne more imeti pravnega učinka, objektivno izraža poskuse izražanja ozemeljskih zahtev, s tem pa je v globokem nasprotju z mednarodnim pravom in temeljnimi načeli mednarodnih odnosov, piše v sporočilu hrvaške vlade. Ne glede na slovensko poudarjanje, da gre za začasno mejo omenjenega pasu, pa ostaja dejstvo, da koordinate južne začasne meje ekološkega pasu predstavljajo poseg na hrvaško državno območje, je še zapisano.
Republika Slovenija s tem predlogom odstopa od Konvencije ZN o morskem pravu in njenega osnovnega načela, da se na podlagi obale določajo vsi drugi pasovi na morju. Slovenska kopenska meja ob stiku z morjem ne zagotavlja nobenega stika z mednarodnimi vodami, pa tudi ne pravice do epikontinentalnega pasu, posledično pa tudi ne pravice do kakršnihkoli drugih pasov izven teritorialnega morja. Slovensko teritorialno morje je zaprto z italijanskim in hrvaškim teritorialnim morjem (ne glede na morebitno razmejitev v prihodnosti), zaradi česar je Slovenija geografsko prikrajšana obalna država, o čemer se je država Slovenija že večkrat tudi sama izrekla v svojih uradnih aktih, pa tudi pred mednarodnimi ustanovami (OZN). Poskus Slovenije, da se razglasi za naslednico Sporazuma o razmejitvi epikontinentalnega pasu med Italijo in nekdanjo SFRJ iz leta 1968, prav tako ne daje osnov za zadnjo potezo. Še manj osnov za takšne poteze pa je v Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju med državama (SOPS), na katerega se slovenska stran prav tako sklicuje, čeprav ga pravzaprav odkrito krši, še piše v sporočilu za javnost, ki ga je objavila vlada v Zagrebu.
Vlada v Zagrebu je tudi sporočila, da bo državni sekretar Hido Biščević veleposlanike Evropske unije seznanil z nastalimi razmerami in hrvaškimi stališči.
Zagreb ponovno pozval k arbitraži
Vlada v Zagrebu je v sporočilu za javnost tudi "znova ponovila poziv
Sloveniji, da pristane na mednarodno arbitražo glede meje na morju". Ob
tem pa potrdila svojo opredelitev in interes za nadaljevanje dialoga s
Slovenijo o vseh odprtih vprašanjih v duhu vzajemnosti, enakopravnosti
ter v skladu z mednarodnim pravom in normami EU.
V intervjuju za 24UR je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel med drugim odgovoril tudi na vprašanje ali se Slovenija s sprejemom tega zakona pripravlja na arbitražo?
"Večkrat se je zgodilo, da tisto, kar smo se dogovorili, ni držalo. In, ko se interno pogovarjamo o arbitraži, me je strah, da se morebiti dogovorimo o arbitraži in da najdemo arbitra ter da pride do neke odločitve, pa tisti, ki mu ta odločitev ni všeč, tega ne bo spoštoval. Spomnite se, da sta se vladi nekoč že dogovorili o nekem sporazumu, nakar tisti sporazum ni veljal. Skratka, arbitraža je vsekakor ena možnost, ki je ni za izključiti. Zanjo se je treba pripraviti. Mislim, da je predvsem Hrvaška tista, ki skuša ustvariti neka precedenčna dejanja, ki nas skuša postaviti pred dejstva, in da je Slovenija tista, ki reagira bolj umirjeno, zmerno," je dejal minister Rupel.
DZ o zakonu že septembra?
Slovenska vlada je po pričakovanjih sprejela predlog zakona o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnega pasu. Predlog je poslala v Državni zbor, kjer naj bi sprejeli zakon po nujnem postopku, tako da bi ga lahko poslanci obravnavali že septembra. V DZ bo predlog po prvih odzivih strank najverjetneje deležen velike podpore.
Z zakonom naj bi imela slovenska vlada vsebinsko določen mandat za pogajanja o razmejitvi epikontinentalnega pasu in cone z Italijo in Hrvaško. Osnovni motiv za razglasitev slovenske zaščitne ekološke cone je, tako predlagatelji, dejavno ravnanje Slovenije kot jadranske države za vzpostavitev učinkovitih ukrepov za ohranitev celovitega morskega ekosistema Jadranskega morja, svojih teritorialnih voda in obalnih območij. Slovenija ima po mednarodnem pravu možnost zaščititi svoje pravice na morju tudi zunaj teritorialnih voda, kar je v zadnjem času še zlasti aktualno zaradi lanske razglasitve hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) in italijanske namere o razglasitvi ekološke cone.
Predlog zakona ugotavlja, da je Slovenija naslednica sporazuma med SFRJ in Italijo o razmejitvi epikontinentalnega pasu iz leta 1968. Ker Slovenija ima epikontinentalni pas, ima tudi pravico in dolžnost zaščititi državne interese v tem pasu, in sicer z razglasitvijo zaščitne ekološke cone, ki jo slovenska zakonodaja že predvideva.
Dokončna zunanja meja zaščitne ekološke cone se v skladu z besedilom predloga zakona določi s sporazumom s sosednjimi državami v skladu z mednarodnim pravom. Do sklenitve tega sporazuma začasno poteka meja na vzporedniku 45 stopinj in 10 minut severne širine kot to določa Sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS). Morski prostori z Italijo so sicer že razmejeni in se jih ne da spreminjati, medtem ko bo pri bočni delimitaciji morskih pasov s Hrvaško treba upoštevati pravila mednarodnega prava, ki so zapisana tudi v t.i. jamajški konvenciji ZN.
