Na ljubljanskem okrožnem sodišču se je danes nadaljevalo sojenje za soobtožene v aferi domnevnega podkupovanja za preskakovanje čakalnih vrst v UKC Ljubljana. Iztoku Požarju, ki je priznal, da je plačal 20.000 evrov za hitrejšo operacijo partnerke, je sodišče izreklo pogojno obsodbo dveh let zaporne kazni s preizkusno dobo petih let.
Požar je na predobravnavnem naroku priznal, da je prvoobtoženemu in nekdanjemu zaposlenemu v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Urošu Smiljiću plačal 20.000 evrov za to, da bi njegovi hudo bolni partnerki uredil hitrejšo operacijo in zdravljenje raka pri zdravniku Eriku Breclju. V svojem današnjem zagovoru je Požar dejal, da bi danes storil isto.
Požarjeva zagovornica Špela Mesesnel je sodišču predlagala odpustitev kazni, ki jo kazenski zakonik omogoča v posebnih primerih. Po njenih besedah mu je bila najhujša kazen - smrt ljubljene osebe - že izrečena. "Velika razlika je, ali nekdo podkupuje, da pridobi materialno korist ali da rešuje življenje," je izpostavila in v zaključnih besedah večkrat poudarila, da gre za dejanje iz ljubezni in ne koristoljubja. Ob tem je bila kritična do nedopustno dolgih čakalnih dob v zdravstvu: "Sistem ga je prisilil, da je to storil, zdaj ga pa ta isti sistem želi kaznovati."
Tožilka Bojana Podgorelec, ki je predlagala 10 mesecev zaporne kazni, ki bi jo odslužil z družbeno koristnim delom, in denarno kazen, je v zaključnih besedah dejala, da je Požarjevo priznanje prispevalo k razjasnitvi okoliščin, a to ni bila edina prijava kaznivega dejanja, saj jo je v istem času podal tudi zdravnik Brecelj. Po njeni oceni tudi ne gre spregledati, da se je Požar za prijavo odločil tri leta in sedem mesecev po storjenem kaznivem dejanju. Na to je zagovornica odvrnila, da je Požar želel potlačiti težko obdobje, ko pa mu je v nekem drugem sojenju sodila Brecljeva žena, pa so mu "spomini privreli na plan".
Sodnica Nina Drozg Draganič je v obrazložitvi sodbe pojasnila, da je pri določitvi najdaljše možne pogojne kazni in preizkusne dobe upoštevala, da je bil Požar, ki bo moral plačati tudi stroške sojenja, že pravnomočno obsojen. Kaznivo dejanje, ki ga je storil, je res korupcijsko, a je po besedah sodnice treba upoštevati, da ni šlo za koristoljubnost, ampak je bilo storjeno z namenom reševanja življenja. Kot veliko olajševalno okoliščino pri določitvi kazni je upoštevala njegovo priznanje krivde.
"Sodnika med sojenjem nikoli ne sme voditi srce. Mora biti življenjski in človečen, a ga zavezuje zakon, po katerem mora soditi. Le to mu omogoča da je nepristranski, ne glede na situacijo," je še poudarila sodnica.
Tožilstvo se bo pritožilo, pa tudi obramba
Tožilstvo se bo na sodbo najverjetneje pritožilo. Kot je v izjavi za mediji dejala Podgorelčeva, je sodišče kaznivemu dejanju dalo drugačno težo, čeprav je v obrazložitvi sodbe navedlo enake okoliščine kot tožilstvo.
Pritožbo pa je že napovedala obramba. Kot je v izjavi za medije poudarila Mesesnelova, ne razume, zakaj tožilstvo tako preganja svojo kronsko pričo in osebo, zaradi katere je sploh začelo ta postopek. Ocenila je tudi, da bi dosegli odpust kazni, če Požar v preteklosti že ne bi bil obsojen. "Ta postopek bi nek realen epilog dobil, če bi gospod Smiljić dokončal izrečene grožnje do tistih, za katere je rekel, da se jim lahko tresejo hlače," je še dejala odvetnica.
Obtožnica v primeru domnevnega podkupovanja za preskakovanje čakalnih vrst sicer navaja več primerov, ko naj bi Smiljić zahteval in prejel podkupnine od različnih ljudi v zameno za to, da jim je uredil hitrejše preglede, posege ali zdravljenje pri točno določenih zdravnikih. Podkupnine naj bi bile tako v denarju kot tudi v materialnih dobrinah, od piščancev in jajc do kuhinjske omarice. Smiljić na predobravnavnem naroku krivde sicer ni priznal in zanikal, da bi prejel 20.000 evrov ali kakšna druga darila.
O krivdi se morata izreči tudi zdravnika Rado Janša in Tomaž Malovrh, ki sta osumljena nedovoljenega sprejemanja daril. Predobravnavni narok je razpisan za 19. februar.
KOMENTARJI (92)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.