
Državni zbor prihodnji teden ne bo obravnaval predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, so odločili udeleženci posveta o regionalizaciji, ki ga je sklical predsednik vlade Janez Janša. Ker statistični podatki, ki Slovenijo uvrščajo nad 75-odstotno povprečje evropske razvitosti, do konca leta ne bodo stopili v veljavo, naj bi DZ zakonski predlog obravnaval šele septembra.

Tako je premier Janša pojasnil po posvetu v Državnem zboru, ki so se ga udeležili predsedniki parlamentarnih strank, poslanca narodnih skupnosti, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar ter državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol. Dodal je, da v tem trenutku ni mogoče natančno določiti, kakšna bo procedura obravnave predloga zakona in kakšen tempo bo imela. "V vsakem primeru pa bo časa več."
Po zdaj veljavnih podatkih Slovenija do konca leta še ne bo presegla 75 odstotkov evropskega povprečja razvitosti, je pojasnil Janša. Če bi v tem trenutku že veljali novi statistični podatki, bi se Slovenija morala na hitro razdeliti na več regij, če bi želela biti upravičena do več sredstev iz naslova kohezijske politike. Ker pa Eurostat novih statističnih podatkov ne bo objavil pred januarjem 2006, pa se s takšno rešitvijo ne mudi.
V tem trenutku je zato pametno vztrajati, da Slovenije na ravni NUTS 2 ne delimo, ker to prinese boljši finančni izkupiček. "Kaj pa bo kasneje, bomo videli, ko bodo prišli novi podatki in ko bomo imeli več informacij o dinamiki pogajanj o prihodnji finančni perspektivi," je dodal.
Sprememba ustave?
Da je delitev Slovenije na več kohezijskih regij nadaljnja podlaga za pogajanja o naslednji finančni perspektivi, se je strinjal tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Žagar. "Dejstva ostajajo enaka, le časovno so se stvari nekoliko umirile. Slovenija izpolnjuje pogoje za delitev na dve kohezijski regiji. Če pa bi želeli uveljavljati tri regije, pa bi bilo treba najprej ustanoviti pokrajine," je pojasnil. Delitev Slovenije na dve ali tri kohezijske regije tako po Žagarjevih besedah ostaja še naprej odprto.
Minister Žagar je še pojasnil, da vlada nadaljuje s postopkom uvajanja pokrajin. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo po njegovih besedah do konca leta pripravila paket zakonodaje s tega področja, kar pa je, kot je poudaril, lahko povezano tudi s spremembami ustave.