Slovenija

Zaenkrat ena regija

Ljubljana, 20. 07. 2005 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Slovenija naj vztraja kot ena kohezijska regija, dokler je to bolje v pogajanjih o finančni perspektivi, menijo udeleženci posveta.

Vladni predlog regionalizacije Slovenije (Foto: POP TV)
Vladni predlog regionalizacije Slovenije (Foto: POP TV) FOTO: POP TV
Politični vrh je tokrat dosegel soglasje, da se Slovenija v tem trenutku ne deli na več kohezijskih regij, ker ji to kratkoročno prinaša bolj ugoden finančni položaj.

Državni zbor prihodnji teden ne bo obravnaval predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, so odločili udeleženci posveta o regionalizaciji, ki ga je sklical predsednik vlade Janez Janša. Ker statistični podatki, ki Slovenijo uvrščajo nad 75-odstotno povprečje evropske razvitosti, do konca leta ne bodo stopili v veljavo, naj bi DZ zakonski predlog obravnaval šele septembra.

Opozicijski predlog regionalizacije(Foto: POP TV)
Opozicijski predlog regionalizacije(Foto: POP TV) FOTO: POP TV
Vlada napoveduje, da bo manj razvitim območjem v zahodni Sloveniji, ki bruseljskih evrov v primeru dveh regij ne bodo prejeli, sama prištela manjkajoče milijone. Glede na visoke zneske, ki jih bo zaradi nujnega lastnega deleža pred tem morala izplačati vzhodni regiji, je to malo verjetno.

Tako je premier Janša pojasnil po posvetu v Državnem zboru, ki so se ga udeležili predsedniki parlamentarnih strank, poslanca narodnih skupnosti, minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar ter državni sekretar za evropske zadeve Marcel Koprol. Dodal je, da v tem trenutku ni mogoče natančno določiti, kakšna bo procedura obravnave predloga zakona in kakšen tempo bo imela. "V vsakem primeru pa bo časa več."

Po zdaj veljavnih podatkih Slovenija do konca leta še ne bo presegla 75 odstotkov evropskega povprečja razvitosti, je pojasnil Janša. Če bi v tem trenutku že veljali novi statistični podatki, bi se Slovenija morala na hitro razdeliti na več regij, če bi želela biti upravičena do več sredstev iz naslova kohezijske politike. Ker pa Eurostat novih statističnih podatkov ne bo objavil pred januarjem 2006, pa se s takšno rešitvijo ne mudi.

V tem trenutku je zato pametno vztrajati, da Slovenije na ravni NUTS 2 ne delimo, ker to prinese boljši finančni izkupiček. "Kaj pa bo kasneje, bomo videli, ko bodo prišli novi podatki in ko bomo imeli več informacij o dinamiki pogajanj o prihodnji finančni perspektivi," je dodal.

Delitev Slovenije na več kohezijskih regij je po premierovih besedah sicer še vedno aktualna, v najbolj optimalnem primeru za finančno perspektivo od leta 2014 dalje. "Udeleženci posveta trdno upamo, da bomo imeli dovolj časa, da pred tem izvedemo notranjo politično delitev države, da decentraliziramo Slovenijo in šele na tej podlagi oblikujemo kohezijske regije," je povedal Janša in izrazil željo, da bi bila pogajanja o finančni perspektivi 2007-2013 končana čim prej. Takšna delitev države bo po njegovi oceni bistveno manj travmatična.

Sprememba ustave?

Predsednik Socialnih demokratov (SD) Borut Pahor in prvak Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Tone Rop sta izrazila zadovoljstvo nad odločitvijo predsednika vlade Janše, da se obravnava zakona o regionalizaciji prestavi na september.

Da je delitev Slovenije na več kohezijskih regij nadaljnja podlaga za pogajanja o naslednji finančni perspektivi, se je strinjal tudi minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Žagar. "Dejstva ostajajo enaka, le časovno so se stvari nekoliko umirile. Slovenija izpolnjuje pogoje za delitev na dve kohezijski regiji. Če pa bi želeli uveljavljati tri regije, pa bi bilo treba najprej ustanoviti pokrajine," je pojasnil. Delitev Slovenije na dve ali tri kohezijske regije tako po Žagarjevih besedah ostaja še naprej odprto.

Minister Žagar je še pojasnil, da vlada nadaljuje s postopkom uvajanja pokrajin. Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko bo po njegovih besedah do konca leta pripravila paket zakonodaje s tega področja, kar pa je, kot je poudaril, lahko povezano tudi s spremembami ustave.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17