Zaprti sta še progi v Moravčah in Dravogradu ter delno proga na Celjskem, ki pa naj bi jih sprostili do večera.
Natančno število in identiteta kršiteljev zaenkrat še ni znana, saj bodo morali pri vseh domnevno pozitivnih vzorcih ponovno opraviti natančne analize, saj gre le za rezultate hitrih testov. Skupno so analizirali 1020 vzorcev mleka, prepovedan antibiotik pa so odkrili pri 74 domnevnih kršiteljih, ki ne smejo oddajati mleka, dokler ne bodo znani rezultati dodatnih analiz iz referenčnega laboratorija.
Kršitelje čakajo kazni
Kršitelje, za katere bo referenčni laboratorij pokazal vsebnost kloramfenikola v mleku, bo doletela dokončna prepoved oddaje mleka, prav tako pa bodo morali povrniti stroške za mleko, ki je bilo neoporečno, a ga kmetje v minuli teden zaprtih mlečnih progah niso mogli oddajati. Vrednost tega neoporečnega mleka minister But ocenjuje na od 75 do 80 milijonov tolarjev, to bo zaenkrat krito iz kmetijskega proračuna, vendar pa bo natančna analiza stroškov narejena kasneje.
Kršitelje pa čaka morda celo zaporna kazen. Kdor je odgovoren za sporno mleko je namreč prekršil 194. člen kazenskega zakonika, ki za proizvodnjo oporečnega živila grozi z zaporom do treh let. Za zdaj se policija ukvarja z enim primerom, ki jim ga je prijavila veterinarska uprava v Novi Gorici. Takoj ko bodo znana imena kršiteljev, pa pravijo da bodo začeli s preiskavo tudi po uradni dolžnosti.
Sindikat kmetov nezadovoljen s postopki
Zaradi mlečne afere so se pozno popoldne sestali predstavniki kmetijskega ministrstva, veterinarske uprave, sindikata slovenskih kmetov in združenja govedorejcev. Na srečanju so poudarili, da so največ pozitivnih vzorcev odkrili v okolici Brežic, Krškega, Trebnjega in Novega mesta. Po srečanju je podpredsednik slovenskega sindikata kmetov Roman Žveglič povedal, da VURS kmetov zjutraj sploh ni obvestil. "Obvestilo so dali samo mlekarjem, šoferji cistern pa so potem vzeli mleko samo tam, kjer so jim to dovolili," pojasnjuje Žveglič in dodaja, da je večina kmetov že dobila začasne odredbe ali zapisnike o začasni prepovedi oddaje mleka.
O tem, ali obstaja možnost, da bi kmetje sami dodajali antibiotik v mleko, je Žveglič povedal, da močno dvomi v takšne ugotovitve, saj gre tako za majhne kot velike pridelovalce mleka. "Zato bomo zahtevali dodatne analize, ker hočemo, da se stvar razčisti. Zahtevamo pregled urina in analiz krme," poudarja Žveglič, ki je potrdil, da bo vse kmete, ki si ti želijo, zastopala odvetniška pisarna Čeferin, ki prav tako opozarja na nepravilno ravnanje inšpekcije. Kot zatrjuje odvetnik Rok Čeferin, naj bi trem vipavskim kmetom, torej prvim trem znanim osumljencem, vzorce mleka vzeli potiho, sredi noči in brez ustreznega zapisnika.
Na Dolenjskem odprte vse proge
Na Dolenjskem so danes odprli vse mlečne proge, vendar mleka z nekaterih odjemnih mest niso odpeljali. Od 170 tisoč litrov mleka, kolikor ga zberejo ponavadi, je na kmetijah ostalo približno 10 tisoč litrov. Mleka namreč niso odpeljali z zbiralnega mesta Vinja vas pod Gorjanci.
Potrošniki so lahko varni
Današnje izjave kmetijskega ministra Buta in direktorja veterinarske uprave Kovača so komentirali tudi pri zvezi potrošnikov, kjer so poudarili, da jih najbolj jezi to, da naj bi bili z vsebnostjo prepovedanih antibiotikov v mleku nekateri seznanjeni že preden so informacije prišle v javnost. Kot je poudarila predsednica zveze potrošnikov, Breda Kutin, je za nevaren izdelek odgovoren tisti, ki ga je dal na trg, saj inšpekcija namreč samo nadzoruje. "S tem je odgovornost popolnoma jasna," dodaja Kutinova, ki je prepričana, da bi morali kmete ustrezno kaznovati, potrošnikom pa bo treba povrniti zaupanje, da se ne bodo odvrnili od slovenskih proizvodov.
O tem je predsednica Gospodarsko-interesnega združenja Mlekarstva Slovenije, Ivanka Valjavec, povedala, da je prodaja mleka v zadnjih dneh malce padla, vendar so že danes zabeležili ponovno rast, tako da je stanje približno takšno kot pred izbruhom afere.
Na vprašanje, ali je trajno mleko, ki je bilo predelano pred izbruhom afere, neoporečno, Valjavčeva odgovarja: "Vse mlekarne v svojih lastnih kontrolah preverjajo, kaj je v mleku. Prav tako je tudi pri trajnem mleku. Poudarjam, da nobena od njih tega antibiotika v mleku ni našla."
Mleko, ki so ga mlekarne odkupile tik preden je veterinarska uprava javnost seznanila z odkritjem nevarnega antibiotika v mleku, je šlo tako kot običajno v predelavo in v postopke kontrole. "Ker mlekarne ne delajo izdelkov izključno iz mleka enega pridelovalca, pač pa uporabijo mleko, ki ga zberejo iz celega ali več področij, v tem mleku koncentracija ni bila zaznana," pojasnjuje Valjavčeva in dodaja, da bodo mleko še naprej preverjali, saj so na policah trgovin lahko le tisti mlečni izdelki, ki so pregledani in ne vsebujejo škodljivih substanc.
Na trgih nekdanje Jugoslavije se razmere umirjajo
Kot je dejal But, se stanje na tradicionalnih izvoznih trgih nekdanje Jugoslavije umirja. Od danes naprej je stanje na trgu BiH popolnoma stabilno, saj so bili vsi opravljeni testi negativni, tamkajšnja veterinarska uprava pa je po njegovih besedah jasno dala sporočilo, da naj slovenskega mleka in proizvodov ne umikajo s polic. Podobno je tudi na Hrvaškem, kjer But pričakuje, da bo "Hrvaška nemudoma prenehala izvajati sicer nikoli oklicane sankcije proti slovenskim mlečnim proizvodom". Še najtežje pa je v Makedoniji, kjer minister pričakuje, da se bo kmalu zgodilo podobno kot v BiH in na Hrvaškem.
Od kod prihaja kloramfenikol?
Ostaja vprašanje, od kje je na slovenski trg prišel kloramfenikol? Za Kovača je že samo odkritje kloramfenikola v živilih v Sloveniji, še posebej v mleku, izjemno presenečenje. Predvsem pa je presenetljivo, da v takšnih koncentracijah in v tolikšnih primerih. Dokončni vzrok, kako in na kakšen način je kloramfenikol prišel v mleko, ta trenutek ni znan, je dejal Kovač, prav tako ni znano, v kakšni obliki je antibiotik prisoten na trgu. Po Kovačevih besedah koncentracije kloramfenikola v vzorcih mleka - vzorce so s hitrimi, cenejšimi testi pregledovali v Sloveniji, Italiji, Nemčiji in na Nizozemskem - nihajo, najvišje pa presegajo tudi štiri mikrograme na kilogram.
Pristojni se zavedajo, da črni trg z zdravili v Sloveniji v določenem delu obstaja, prav tako je določene preparate možno dobiti v soseščini. V vseh primerih gre tako za ilegalno uporabo, kar je potrebno ustrezno sankcionirati, je dejal Kovač in pojasnil, da so doslej kloramfenikol odkrili samo v mleku, medtem ko ga v drugih živil in v krmi niso zasledili. Glede krmil je še dodal, da je pri oralnem dajanju te vrste antibiotika govedu njegove sledi pravzaprav težko najti v mleku ali krvi goveda, in sicer zaradi posebnosti teh živali.
