Zadušitev v naraščajočem prometu

Ker je bila Resolucija o prometni politiki Slovenije sprejeta za zaprtimi vrati in po njihovem mnenju ne predstavlja primernega odgovora na slovenske prometne zagate, so predstavniki nevladnih organizacij s področja okolja in trajnostnega razvoja danes predstavnikom vlade in parlamenta predali svoj dokument, s katerim želijo vplivati na spremembe na tem področju.

"Slovenija brez resne reforme v prometni politiki ne bo mogla izpolniti zavez, ki si jih je zastavila glede zmanjševanja toplogrednih plinov, klimatskih sprememb, kakovosti zraka in obremenitev s hrupom," je za 24ur.com povedala Vida Ogorelec Wagner, direktorica Fundacije za trajnostni razvoj - Umanotera. Po njenem mnenju si je Slovenija med pogajanji za vstop v EU in s podpisom transportnega sporazuma z Brusljem "zavezala roke" in popolnoma podredila interesom evropskega cestnega tovornega prometa.

Po mnenju koalicije okoljskih nevladnih organizacij je med najbolj kritičnimi točkami slovenske prometne politike tudi naraščajoči potniški promet z osebnimi avtomobili. Leta 2004 je bilo v Sloveniji 457 avtomobilov na tisoč prebivalcev, kar je za 78 odstotkov več kot leta 1990.

Promet v Sloveniji dnevno povzroči nastanek okoli 140 ton emisij ogljikovega oksida, 100 kg svinca, več kot 10 000 ton emisij CO2, 70 ton dušikovih oksidov in štiri tone žveplovega dioksida, negativne posledice za okolje in zdravje ljudi pa celo po uradnih ocenah presegajo milijardo evrov.

V koaliciji menijo, da so se slovenske vlade vse od osamosvojitve dalje uklanjale javnemu mnenju in interesom gradbenih podjetij po gradnji avtocest, medtem pa se nobena politična stranka ni resno ukvarjala z nezaželenimi posledicami takega razvoja. Stroški nesreč na državnih cestah so bili v letu 2002 ocenjeni na 441 milijonov evrov, stroški posledic izpušnih plinov na 629 milijonov evrov, stroški prometnih zastojev pa na 124 milijonov evrov. Celotni stroški prometa so bili za Slovenijo ocenjeni med 6,6 in 9,4 odstotka bruto družbenega proizvoda oziroma med 1,7 in 2,3 milijarde evrov.

Posledica izključnega investiranja v avtoceste je ta, da "velikemu deležu prebivalcev ni omogočen kakovosten javni potniški promet ali pa so javne prometne povezave časovno nekonkurenčne in neusklajene", menijo nevladne organizacije. "Naše ceste najbolj koristijo tujim tranzitnim tovornjakom, saj je vstop v EU povzročil kar za 70 odstotkov povečan cestni promet," so zapisali v dokumentu, ki so ga danes predali predstavnikom ministrstva za promet, z njimi pa so seznanili tudi državni zbor.

"Smo zmerno optimistični, saj nas podpirajo tudi strokovnjaki s področja urbanizma in prometne politike," je povedala Ogorelec Wagnerjeva.

Decembra 2005 je skupina slovenskih nevladnih organizacij ustanovila Koalicijo za trajnostno prometno politiko, da bi opozorila na neprimernost slovenske prometne politike ter aktivno prispevala k njenemu izboljšanju.

Člani Koalicije za trajnostno politiko so sicer Društvo za varstvo Alp - CIPRA Slovenije, Društvo Fokus, Inštitut za trajnostni razvoj, Ljubljanska kolesarska mreža, Mariborska kolesarska mreža, Mountain Wilderness Slovenije, Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Slovenski E-forum in Umanotera.