Zaradi interventnega zakona, s katerim vlada javnim zdravstvenim zavodom pošilja 136 milijonov evrov, bo po oceni finančne ministrice Mateje Vraničar Erman potreben rebalans državnega proračuna. "A to bomo storili na način, da ne bomo ogrozili načrtovane javnofinančne konsolidacije," je povedala po seji vlade.
Predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, ki ga je danes sprejela vlada, bo po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc razbremenili likvidnostni krč v bolnišnicah, da bodo lažje poslovale. Vlada namerava z enkratnim transferjem iz državnega proračuna še letos bolnišnicam zagotoviti nekaj več kot 136 milijonov evrov, kar po njenih besedah predstavlja 80 odstotkov njihove izgube.
"Vlada že od nastopa mandata posveča posebno pozornost zdravstvenemu resorju," je na novinarski konferenci po seji vlade povedala Vraničar Ermanova. V preteklih dveh letih in pol je že naredila pomembne korake na področju sistemske okrepitve financiranja zdravstvene blagajne, a nakopičenih problemov je veliko in jih ni mogoče rešiti naenkrat, je poudarila.
Sredstva za dodaten transfer v javne zdravstvene zavode je treba zagotoviti v okviru državnega proračuna, da bo to mogoče tehnično izpeljati, pa je vlada danes sprejela sklep o začasnem zadržanju izvrševanja proračuna.
Zdaj bo imelo finančno ministrstvo 45 dni časa, da s prerazporeditvami porabe poskrbi za ponovno uskladitev državnega proračuna, ali pa DZ predlaga rebalans. A glede na višino transferja v javne zdravstvene zavode ministrica že zdaj ocenjuje, da bo potreben rebalans.
Ob tem je zagotovila, da bo Slovenija kljub temu dosegla za letos zastavljene cilje na področju javnofinančne konsolidacije.
Ministrica za zdravje je dejala, da z zakonom ni v celoti zadovoljna, saj bi zdravstvo potrebovalo več denarja. A sta skupaj z ministrico za finance Matejo Vraničar Erman uskladili še dodaten sklep, da bosta do 15. novembra pripravili ukrepe, s katerimi bi v zdravstveni blagajni zagotovili finančna sredstva za dvig cene zdravstvenih storitev. Ta je namreč letos padla na raven cen iz leta 2014.
Predlog zakona, ki ga je danes sprejela vlada, prav tako dodatno prinaša odpis terjatev države oz. ministrstva za zdravje za neplačane zneske združevanja amortizacije iz preteklih let. To je bilo po besedah ministrice tudi priporočilo računskega sodišča.
Predlog zakona sicer predvideva sedemčlanski sanacijski odbor, ki bo deloval kot posvetovalni organ ministrstva za zdravje. Po predlogu bodo bolnišnice, če bodo želele prejeti enkratna sredstva, morale pripraviti sanacijski načrt skupaj z akcijskimi načrti.
Ko bo vlada sprejela sklep o začetku sanacije, bodo sedanja vodstva bolnišnic postale sanacijske uprave in se jim bo naložilo izvajanje sanacijskih ukrepov, je dejala ministrica. Da bodo bolnišnice prejele sredstva, bodo morale dati vlogo za to skupaj z mnenjem revizije o realnem stanju minusa v bolnišnici. Prav tako bo v prihodnjem letu potrebna revizija namenskosti porabe sanacijskih sredstev.
Sanacijski odbor bo preverjal, ali so ukrepi in akcijski načrti pripravljeni v skladu s pravili. V zakonu je tudi predvideno, v katerih primerih bo sanacijski odbor lahko predlagal razrešitev sanacijske uprave.
Kolar Celarčeva je kot pomembno novost zakona izpostavila dejstvo, da bodo ob finančnih sredstvih preko vzvodov tudi zavezali uprave, da bodo izvajale sanacijski program.
Zakon ne bo zadostoval
Interventni zakon je po oceni direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Metoda Mezka dobra rešitev, a ne bo zadostoval. Kot je opozoril, je največji problem zdravstva njegova podfinanciranost, zato v združenju pričakujejo zvišanje cen zdravstvenih storitev.
"Za bolnišnice bo to zagotovo dobrodošlo, saj jim bo omogočilo poravnavo dolgov, tako da bodo bolj likvidne," je dejal. A hkrati pričakuje, da bo čim prej prišlo do zvišanja cen zdravstvenih storitev, ki je trenutno na ravni iz leta 2014, sicer se bodo težave bolnišnic ponovile in se le še stopnjevale.
Da je zdravstvo podfinancirano, se po njegovih besedah kaže tudi pri poslovanju zdravstvenih domov. Tako denimo tudi Osnovno zdravstvo Gorenjske že nekaj mesecev posluje s tekočo izgubo, je dejal. "Ob takšni ceni zdravstvenih storitev drugače tudi ne more biti. Stanje je resno," je dejal.
Opozoril je, da so zdravstveni zavodi v preteklosti na svoja pleča prevzeli veliko obveznosti, na katere niso mogli vplivati. Tako so zaposlenim v preteklih letih morali izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij, povišal se je DDV, dodatni stroški so nastali tudi s sprostitvami omejitev po zakonu za uravnoteženje javnih financ.
Na ta račun so po njegovih besedah imeli skupaj 174 milijonov evrov dodatnih stroškov, na višino katerih niso mogli vplivati, medtem ko jih Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ni vračunal v ceno zdravstvene storitve.
Dodatno breme za izvajalce bo letos prinesla odprava plačnih anomalij za javne uslužbence, ki so uvrščeni do 26. plačnega razreda, ter vertikalno napredovanje zdravnikov.
Na vprašanje, ali se mu zdi realno, da bodo cene zdravstvenih storitev še letos povišali, je dejal: "Ne da je realno, morajo se še letos povišati, sicer sledijo scenariji, ki niso dobri ali obetavni." Kje bo zdravstvena blagajna prejela sredstva za to, ne ve. Rešitev pa vidi ali v dvigu prispevne stopnje ali pa, da bo proračun prevzel del stroškov.
Sušelj: ZZZS v tem letu nima sredstev za povišanje cene zdravstvenih storitev
Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj priznava, da finančna injekcija ne rešuje problematike financiranja zdravstvenih storitev, saj so te podcenjene. A opozarja, da ZZZS v letošnjem proračunu nima sredstev, ki bi omogočale povišanje cen zdravstvenih storitev.
"Cene zdravstvenih storitev so letos takšne, kot jih določa splošni dogovor v okviru prihodkov, ki jih načrtujemo. Kakšnih bistvenih sprememb ne vidim do konca leta," je dejal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sušelj.
"Možnosti za povišanje cen storitev glede na do sedaj znane vire v ZZZS ne vidimo," je dejal. Tako tudi ni bil v dogovorih z ministrstvom za zdravje glede morebitnih ukrepov, s katerimi bi povečali sredstva v zdravstveni blagajni.
"Nimamo dogovorjenih rešitev za to, se pa ves čas trudimo, da bi maksimalno pritiskali na dobavo zdravil, restriktivni smo pri širjenju medicinski pripomočkov, tudi pri bolniških staležih. Ukrepi so v teku, ampak ne bodo prinesli manjkajočih 80 milijonov evrov," je dejal. Toliko naj bi se namreč na letni ravni povišali stroški v zdravstvu na račun odprave anomalij pri plačah javnih uslužbencev do 26. plačnega razreda in na račun dogovora vlade z zdravniškim sindikatom Fides.
V ZZZS tako po njegovih besedah ocenjujejo, da bo treba poleg pričakovanih višjih prihodkov iz prispevkov v prihodnjem letu treba dodati še nekaj denarja iz drugih virov - bodisi iz proračuna ali drugod.
KOMENTARJI (68)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.