FOTO: 'Malo delo mnogim odpira priložnost za delo'

Kampanja pred nedeljskim referendumom o malem delu se izteka. Opolnoči bo namreč začel veljati volilni molk, ko bo prepovedano vsakršno nagovarjanje volivcev.

Zadnji dan referendumske kampanje se bo zvrstilo več dogodkov. Tako so predsedniki koalicijskih strank Borut Pahor (SD), Gregor Golobič (Zares), Katarina Kresal (LDS) in Karl Erjavec (DeSUS) volivce še zadnjič pozvali k udeležbi na referendumu. Ob tem so zanikali navedbe nasprotnikov zakona, da malo delo pomeni manj dela.

Premier in predsednik SD Borut Pahor pa je poudaril tudi pomen reform za urejanje problemov. "Sestavljamo reformno koalicijo, Slovenijo vodi reformna vlada," je dejal Pahor. Kot poudarja, so se v enaki meri dotaknili potreb po spremembah na različnih področjih, zato je, kot pravi, ponosen, da je del te reformne vlade.

Zakon o malem delu po Pahorjevih besedah sicer ni ključnega pomena, je pa sestavni del mozaika reformne politike, ki ureja probleme. Zato, kot pravi, težje razume, da del javnosti naseda argumentom peščice, ki so imeli v sedanjih neurejenih situacijah privilegij in so služili.

Kot je dejala predsednica LDS Katarina Kresal, je bilo v referendumski kampanji v zvezi z malim delom slišati "kar veliko neresnic, polresnic in laži". Ena večjih je po njenem mnenju ta, da bo malo delo vplivalo na redno zaposlene. Malo delo, pravi Kresalova, odpira priložnost za delo nekaterim skupinam ljudi. Študentom bo prineslo možnost pridobivanja delovnih izkušenj in pokojninske dobe, upokojencem bo omogočilo, da ostanejo aktivni in kaj zaslužijo, brezposelni pa bodo lahko tako ob čakanju na zaposlitev tudi delali, je pojasnila.

Po mnenju predsednika stranke Zares Gregorja Golobiča je malo delo potrebno, zato da bo vsako delo, ki se v Sloveniji opravlja, štelo. Tudi on je zavrnil navedbe nasprotnikov malega dela, da to pomeni manj dela. Kot poudarja, pomeni malo delo več dela za več ljudi. Malo delo je po Golobičevih besedah del celovitega poskusa urejanja širšega področja, tudi visokošolskega izobraževanja. Ob tem je poudaril, da želi vlada ohraniti in povečati dostopnost do visokošolskega izobraževanja.

Predsednik DeSUS Karel Erjavec malo delo podpira, ker bo upokojencem omogočilo, da bodo lahko delali in si tako izboljšali svoj socialni položaj ter ohranjali aktivnost. Prav tako pa je treba po njegovem mnenju prekiniti prakso študentskih servisov, ki so na račun študentskega dela obogateli. Zakon o malem delu ni idealen, je pa dobra osnova, je dejal Erjavec.

Sindikalisti brez obraza pred vlado

Okoli 40 sindikalistov in drugih nasprotnikov vladnih reform je danes pred vladno palačo s tihim protestom in maskami na obrazu zahtevalo delavske pravice in redne zaposlitve. Politika je dala zeleno luč, da se Slovenija spremeni v kolonijo nizkocenovne delovne sile, pravi Goran Lukič iz ZSSS in opozarja, da se Slovenja spreminja v socialno bombo.

Lukič je v izjavi novinarjem opozoril na težak socialni položaj slovenskega delavstva, kar se med drugim kaže v Beli krajini in v Podravju. Izpostavil je okoli 40.000 revnih in skoraj 114.000 brezposelnih.

Udeleženci protesta so z maskami na obrazu vlado želeli opozoriti, da ne gre le za številke, ampak za realne zgodbe ljudi. "Tisto, kar se sedaj vidi, so maske, toda za maskami so ljudje, ki komaj preživijo," je povedal Lukič in dodal, da vlada ljudi in delavce spreminja v "pakte za stabilnost in v izhodne strategije".

Protestniki so s transparenti zahtevali redno delo in ne malega dela, ki ga vlada ponuja. Po oceni Lukiča nas je do takega položaja pripeljalo razmišljanje le o stroških dela.

Nekdanja delavka Mure Silva Pučko je prepričana, da je denarja dovolj za vse, le da je nepravilno razporejen. Na vprašanje, kakšne so rešitve za ustvarjanje novih delovnih mest, pa odgovarja s predlogom, naj najprej zaprejo vse tajkune in jim zasežejo premoženje.

Mura je, kot pravi, 15 let konkurirala le zaradi nizkih plač delavcev, menedžerji pa so imeli enake plače kot tisti v uspešnih podjetjih. Toda Mura ni edini problem, pravi, enako se je zgodilo s celotnim slovenskim gospodarstvom.

Sindikati zahtevajo višjo minimalno plačo. "Pritoževanje" delodajalcev, da te ne morejo zagotoviti, je po Lukičevih besedah krovni dokaz, da je s tem gospodarskim modelom nekaj narobe. Če gospodarstvo delavcem ne more zagotoviti plače za dostojno življenje, potem je to "kriminalno dejanje", pravi.

Referendumska kampanja le še do polnoči

Kampanja se bo uradno zaključila opolnoči, ko bo nastopil volilni molk. Spoštovati ga bo treba do nedelje do 19. ure, ko se bodo zaprla volišča po državi. V tem času je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala k takšnemu ali drugačnemu glasovanju.

Na ministrstvu za notranje zadeve bo v času volilnega molka delovala dežurna služba, kamor bodo lahko državljani sporočali podatke o domnevnih kršitvah.