VIDEO: Pahor volitve razpisal za 13. julij, Solidarnost napoveduje ustavno presojo

Predsednik republike Borut Pahor je podpisal odlok o razpustu državnega zbora in razpisu predčasnih državnozborskih volitev za 13. julij. Parlament bo razpuščen z jutrišnjim dnem. Predčasne volitve bodo omogočile čimprejšnje imenovanje nove vlade, pričakujemo lahko, da bo nova vlada s polnimi pooblastili imenovana že sredi septembra, je ob podpisu odloka povedal Pahor.

Predčasne volitve so po njegovem mnenju za državo in vse nas "veliko, veliko boljša izbira kot že četrti poskus, da se imenuje mandatar ali tretja vlada v enem samem mandatu državnega zbora".

"Kljub nehvaležnemu poletnemu času je sredina julija za izvedbo predčasnih volitev z vidika možnosti in pravice volivcev, da se udeležijo volitev ter vplivajo na izbiro parlamenta in vlade večja, kot bi bila konec julija, da o avgustu niti ne izgubljamo besed," je dejal Pahor. Dodal je, da možnosti za razpis volitev v septembru glede na datum in način odstopa vlade ter roke sploh ni bilo.

Sedanje politično dogajanje je po njegovih besedah treba videti tudi v optimistični smeri. Glede na osebne izkušnje ter upoštevajoč mnenja uglednih tako domačih kot tujih strokovnjakov si namreč Pahor, kot pravi, dovoli oceniti, da je Slovenija na pragu izhoda iz gospodarske krize. Zato meni, da imata naslednja sestava DZ in nova vlada priložnost ter odgovornost, da Slovenijo začne vračati med najbolj napredne in zgledne države v Evropi in po svetu.

Glede na relativno ugodne zunanje gospodarske okoliščine, naše dobre in slabe izkušnje z reševanjem krize ter glede na "naše upravičeno pričakovanje, da se končno stvari obrnejo na bolje", so predčasne volitve pomembna priložnost za našo državo, je še dodal Pahor.

Ustavna presoja že napovedana

Tako lahko datum predčasnih volitev spremeni morebiten uspeh napovedane ustavne presoje odloka. Ustavno sodišče je namreč ob nedavni presoji o razpisu referenduma o arhivski noveli presodilo, da bi izvedba referenduma v času takoj po prvomajskih praznikih oziroma počitnicah volivcem otežila uresničevanje volilne pravice. Vendar pa je imel DZ za razpis referenduma čas leto dni, medtem ko je v primeru volitev v DZ treba slediti ustavni določbi, ki pravi, da če se državni zbor razpusti, se izvoli nov najkasneje dva meseca po razpustu prejšnjega, torej v vsakem primeru v času poletnih dopustov in počitnic.

Stranka Solidarnost je sporočila, da z obžalovanjem sprejema odločitev o datumu razpisa volitev. Menijo, da bo zaradi verjetne nizke udeležbe na volitve padla "močna senca nelegitimnosti". "Volitve sredi julija so kršitev človekovih pravic volivk in volivcev," so zapisali v odzivu in dodali, da vztrajajo pri ustavni presoji predsednikovega odloka. To naj bi v nekaj dneh na ustavno sodišče vložila državljasnka pobuda. "Pričakujemo, da bo ustavno sodišče zaščitilo ustavno zagotovljena volilno pravico in v najkrajšem možnem času razveljavilo predsednikov odlok," so zaključili.

A tega Solidarnost ne bo storila kot politična stranka, temveč kot državljanska pobuda, je povedal sopredsednik stranke Uroš Lubej. "Zato bomo zahtevo vložili kot državljani," poudarja. Dodal je, da se v stranki zavzemajo za datum volitev, ko bo velika večina volivcev v državi, kar pa "ne more biti julija ali avgusta".

Skupno ustavno presojo pa so napovedali tudi v civilni iniciativi DavkoPlačevalciSeNeDamo, v stranki Krščanski socialist Slovenije in Demokratski stranki. Menijo namreč, da razpust parlamenta ni bil skladen z ustavo ter da predstavlja kršitev poslovnika državnega zbora in pravijo, da predvidenemu roku volitev ugovarjajo zaradi proceduralnih razlogov.

Poslanci niso presenečeni

Pred tem se je danes državni zbor v nadaljevanju izredne seje seznanil s tem, da v roku, ki se je iztekel danes ob 12. uri, ni bil podan predlog za izvedbo tretjega kroga imenovanja novega mandatarja. Predsednika je DZ obvestil o tem, da so postopki zaključeni in predloga za novega mandatarja ni, je ob koncu seje pojasnil predsednik DZ Janko Veber.

Poslancev to, da tretjega kroga volitev za mandatarja ne bo, seveda ni presenetilo. Za vodjo poslanske skupine nepovezanih poslancev Janija Möderndorferja je zaključek teh postopkov ta hip edina logična poteza. Volitev poleti si sicer po njegovih besedah v resnici nihče ne želi, a "če druge zakonske poti ne bo, bodo pač 13. julija".

Ob tem je zatrdil, da Zavezništvo Alenke Bratušek ne bo vlagalo ustavne presoje odloka o razpisu predčasnih volitev. Če jo bodo, jo bodo po njegovih besedah tisti, ki so to napovedali. "Ne znam predvidevati ali pogledati v možgane ustavnih sodnikov in glede na to, da nas presenečajo kar naprej, imajo verjetno kakšno presenečenje pripravljeno tudi za zdaj," je povedal in pristavil, da v zavezništvu z datumom 13. julija nimajo nobenih težav.

Vodja poslancev SDS Jože Tanko je medtem opozoril, da so se za trenutno dogajanje odločili "tisti, ki so preučili roke" in sprožili takšen proces. To je bila odločitev premierke, ki opravlja tekoče posle, Alenke Bratušek, je spomnil. Zagotovil je tudi, da so v SDS na volitve pripravljeni in da gredo lahko na volitve 13. julija. Po njegovi oceni vedno protestirajo tisti, ki na volitve niso pripravljeni in imajo težave.

Na vprašanje, ali se mu zdijo primerne volitve sredi poletja, pa je Tanko odgovoril, da se je "tako razpletla situacija, povezana z ustavno normo, pravili ter poslovnikom. Druge možnosti tukaj pač očitno ni".

Pred tem, ko bi predčasne volitve lahko bile poleti, se je DZ sicer znašel že leta 2000, vendar so v drugem krogu izglasovali prehodno vlado Andreja Bajuka. Podprli so jo poslanci SDS ter takratne SLS+SKD in še dve poslanki. Stranke politične levice so se tedaj zavzemale za čimprejšnje volitve. Prvak SDS Janez Janša pa je dan pred izvolitvijo Bajukove vlade ocenil, da je kakršnakoli alternativa neizvolitvi nove vlade za državo slaba, saj "sredi poletja ni mogoče imeti resnih predčasnih volitev".

Tokrat pa za prehodno vlado pogoji niso izpolnjeni, nihče ni predlagal kandidata za mandatarja in ni prišlo do glasovanja, je danes pojasnil Tanko. Torej po njegovih besedah ostane samo še druga različica: izvedba volitev v rokih, ki jih predpisuje ustava in ustrezna zakonodaja.

Tudi vodja poslancev PS Jožef Kavtičnik pa je v izjavi za medije danes zagotovil, da so v stranki na volitve pripravljeni. "Gremo zmagat, naš program je dober," je dodal. Ob tem je pripomnil, da volitve poleti sicer niso najboljši čas, a da je termin nenazadnje določila Bratuškova s svojim odstopom.

Po mnenju vodje poslancev SD Matjaža Hana je 13. julij kot datum volitev realen, a bo veliko odvisno tudi od napovedanih ustavnih presoj. V SD so se na volitve prav tako že začeli pripravljati in bodo imeli v roku desetih dni vse pripravljeno, je še napovedal.

Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je povedal, da so volitve 13. julija najmanj škodljiv datum od vseh možnih. Poleg tega si v stranki po njegovih besedah želijo čimprejšnjega razpusta DZ in da poslanci mandat končajo "na nek dostojanstven način" ter pridejo do nove stabilne vlade.

Po odstopu Gregorja Viranta z vrha DL bo šla sicer stranka po Branisljevih besedah na volitve z novo oblikovano ekipo, novim nabojem in zelo ambicioznim programom.

Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je prav tako izpostavil potrebo po čimprejšnjih predčasnih volitvah, se pa tudi v DeSUS nanje pripravljajo že nekaj časa in Jurša meni, da bodo tudi tokrat uspešni.

Tudi za predsednika SLS Franca Bogoviča je bil zaključek postopkov iskanja mandatarja pričakovan. Ob tem je znova izpostavil delovno neoperativnost zadnje vlade.

Predsednica NSi Ljudmila Novak je izpostavila, da so predčasne volitve dejstvo in je dobro, da se "tega projekta" lotijo čim prej, ga uspešno izvedejo in gredo dalje. Nepovezani poslanec Matjaž Zanoškar pa je priznal, da je vendarle pričakoval, da bodo volitve jeseni, a če bodo julija, bodo pač julija.