Sodišče ob koncu afere Zbiljski gaj: 'Trudili smo se, da bi razsodili pred zastaranjem'

Sodni mlini še enkrat niso "zmleli" do konca. V zadevi Zbiljski gaj je danes zastaralo še zadnje očitano kaznivo dejanje, saj je pretekel 10-letni zastaralni rok za še zadnje očitano dejanje. Zadeva tako nikoli ne bo dobila pravnomočnega sodnega epiloga.

Po zastaranju večine očitanih kaznivih dejanj se je v začetku meseca ponovno sojenje začelo le za ustanoviteljico podjetja Mebles IMS Zdenko Škodlar, vendar pa so danes zastarala še zadnja kazniva dejanja, ki jih je Škodlarjevi očitalo tožilstvo. Senat višjega sodišča je namreč odločil, da okrožno sodišče pri razsojanju ni ugotavljalo dejanskega stanja poplačila upnikov in njihovega oškodovanja, saj so nekateri upniki, ki so bili favorizirani, povrnili sredstva, s katerimi se je pozneje poplačalo oškodovane upnike.

Očitana kazniva dejanja v omenjeni zadevi naj bi bila storjena med letoma 2001 in 2003, obtožba je bila vložena 12. decembra 2009, pravnomočna pa je postala konec novembra 2010. Prva glavna obravnava na ljubljanskem okrožnem sodišču je bila opravljena 27. junija lani, sodba pa je bila izrečena 13. junija letos.

Med prvim sojenjem sta bili zaradi pomanjkanja dokazov zavrnjeni obtožbi zoper nekdanjega direktorja Mebles IMS Rajka Županca in Sama Škodlarja.

Podjetje Mebles iz Medvod je naselje Zbiljski gaj začelo graditi leta 2000. V naselju naj bi stali Dom starejših občanov Medvode – tega so konec leta 2001 sicer odprli –, enodružinske hiše in varovana stanovanja. Vendar pa se je podjetje Mebles leta 2002 združilo v Mebles IMS, ki je šlo zaradi finančnih težav junija 2003 v stečaj, ne da bi projekt končalo.

Stečajna upraviteljica Marta Krpič Zalar je v stečajnem postopku vložila izpodbojne tožbe, s katerimi je dosegla, da so upniki, ki so že bili poplačani, ta sredstva vrnili v stečajno maso.

Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Anton Panjan je sicer danes pojasnil, da je sodišče v omenjenem kazenskem postopku zadevo obravnavalo kontinuirano in tekoče, brez večjih zaostankov, v zadevi pa je bilo opravljenih veliko procesnih dejanj. Skladno z zakonom o sodiščih in sodnim redom se je sodišče trudilo, da je razsodilo pred zastaranjem očitanih dejanj, je zapisal.

Ob tem je pojasnil, da je od storitve očitanih kaznivih dejanj pa do vložitve obtožnice, ki jo je pripravljalo ljubljansko okrožno tožilstvo, preteklo pet let. Okrožno sodišče je tako prvo glavno obravnavo razpisalo osem mesecev po pravnomočnosti obtožnice, kar je po Panjanovem mnenju glede na obsežnost zadeve povsem običajen rok. "Prav tako si je sodišče v ponovnem sojenju prizadevalo, da bi opravilo čim več obravnav do zastaranja kaznivih dejanj in je naroka razpisalo v razmaku tedna dni," je še zapisal predsednik okrožnega sodišča.