Zadeva Trenta: po 'pravni telovadbi' odločanje o izločitvi sodnikov porotnikov

Obramba je, še preden sta specializirana državna tožilca Boštjan Valenčič in Luka Moljk utegnila predstaviti obtožnico, izrazila dvom v postopek imenovanja obeh sodnikov porotnikov ter celo v imenovanje predsednice senata Cvetke Posilovič.

Sodni postopek je namreč sprva prevzel sodnik Marko Brišnik, ki pa je bil potem, ko je obrambi pred časom že uspelo z zahtevo za izločitev dela dokazov, izločen iz senata. Po vrstnem redu bi morala vodenje senata prevzeti Mojca Turinek, ki pa se je izločila sama, zato je na vrsto prišla Posilovič.

Zlasti Janšev zagovornik Matoz je na današnji obravnavi izražal dvom v nepristranskost vseh treh članov senata. Kljub temu, da si je glede tega že pred obravnavo večkrat dopisoval s predsednico celjskega okrožnega sodišča Petro Giacomelli, je Matoz danes dosegel, da je predsednica postopek odločanja o sodnici in porotnikih prišla pojasnit kar na obravnavo.

Giacomellijeva je zatrdila, da se je sodišče pri imenovanju senata odločalo na podlagi sodnega reda. Predsednica senata Posilovičeva je po njenih besedah še edina od treh razpoložljivih sodnikov na celjskem sodišču, ki obravnava specializirane kazenske zadeve.

Zagotovila je tudi, da so se pri določitvi sodnikov porotnikov držali abecednega vrstnega reda, da pa so nekatere porotnike, ki bi prišli na vrsto, morali razbremeniti zaradi preobremenjenosti, saj imajo že številne druge porotniške obveznosti na njihovem sodišču.

Po vseh pojasnilih je sodnica Posilovičeva vztrajala pri današnjem začetku glavne obravnave. Sodišče si je vzelo še dodatno uro odmora za to, da je obramba dobila še pisna pojasnila s strani predsednice sodišča, kljub temu pa je Matoz na koncu podal zahtevo za izločitev obeh sodnikov porotnikov, pa tudi predsednice sodišča, iz postopka odločanja o imenovanju članov senata, o čemer bo zdaj odločalo vrhovno sodišče.

Matoz je porotniku Andreju Volju namreč očital pristranskost, ker je pred dvema desetletjema v Šoštanju kandidiral za občinskega svetnika na listi LDS, ki naj bi bila velika Janševa politična nasprotnica. V nepristranskost porotnice Suzane Žinić pa je podvomil zaradi dejstva, da se je kot vodja pravne službe na Mestni občini Velenje zaposlila v času, ko je mestno upravo vodila aktualna ministrica za pravosodje in vidna članica SD Andreja Katič.

Tožilska stran se je sicer strinjala z obrambo, da mora biti izbira porotnikov in sodnikov jasna in predvidljiva, vendar pa v imenovanih članih senata ne vidi nobene pristranskosti. Tožilec Luka Moljk je pripomnil, da je porotnik Volk pred dvema letoma za poslanca kandidiral na listi Naše dežele, torej stranke Aleksandre Pivec, ki je bila tudi članica Janševe vlade. Porotnica Žinićeva pa da je na vprašanja obrambe jasno zatrdila, da z Andrejo Katič nikoli ni prijateljevala.

Ker so ves dan porabili za razčiščevanje okoliščin imenovanja senata in se je sodnica Posilovičeva na koncu le odločila, da odločitev o sestavi senata prepusti vrhovnemu sodišču, tožilca nista uspela predstaviti obtožnice.

Tožilec Valenčič je po obravnavi pojasnil, da so današnji manevri namenjeni izključno prizadevanjem za zastaranje postopka, verjame pa, da bo sodišče sledilo argumentaciji, ki jo je v dveh ne tako starih sodbah v podobnih primerih zavzelo ustavno sodišče. Ker je bilo kaznivo dejanje storjeno med marcem 2005 in februarjem 2007, bi zadeva lahko absolutno zastarala v manj kot treh letih.

Podrobnosti iz obtožnice bo tožilstvo sicer predstavilo, ko bo sodni proces stekel, za zdaj pa je jasno, da tožilstvo obtoženim očita zlorabo položaja in pomoč pri tem dejanju. To naj bi storili s tem, ko je gospodarska družba enemu od obtoženih podarila določen znesek, darilo pa naj bi prikrili s prodajno pogodbo za nepremičnino v Trenti. Pri tem naj bi bila družba oškodovana za okoli 100.000 evrov.