Franc Kangler je namreč prepričan, da bi se Janez Žirovnik moral izločiti iz odločanj o njemu, saj da sta bila še v času, ko je Žirovnik delal na Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), ki jo je Kangler kot poslanec nadziral, pogosto v konfliktu.
Kangler je bil danes prepričan, da je danes Žirovniku kršitve dokazal, Žirovnik pa je pričal, da konfliktov med njima ni bilo, da je ravnal zakonito ter da dvomov o pristranskosti ni, kar da so potrdili tudi ustrezni organi.
Po današnjem izvedenem dokaznem postopku se bo sodnica Natalija Pavlič Goldinskij odločila, ali bo zaradi nezakonito pridobljenih dokazov izločila celoten spis, kot to zahteva obramba. To bi za nekdanjega mariborskega župana Kanglerja, direktorico mestne uprave v njegovem mandatu Milico Simonič Steiner ter vodjo urada za komunalo Vilija Eisenhuta pomenilo konec postopka.
Na predlog obrambe so danes zaslišali nekdanja člana državnozborske komisije za nadzor nad delom obveščevalnih služb Rudolfa Mogeta in Franca Jerovška ter nekdanjega načelnika mariborske upravne enote Željka Vogrina. Prvič pa je bil zaslišan tudi Žirovnik, ki je bil v času nadzora omenjene komisije svetovalec oziroma pomočnik direktorja Sove.
Kangler je bil zadovoljen, ker so bile po sedmih letih zaslišane prve priče, ki jih je predlagal, zadovoljen pa je bil tudi Žirovnik, saj da je lahko kot priča pojasnil dogodke, ki jih kot sodnik ne sme.
Številnih dogodkov, o katerih ga je spraševal Kangler, se sicer ni spomnil, očitek, da je prav on pisal odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih za Kanglerja, pa je zavrnil, češ da zadeve sodniki dobivajo po vrstnem redu oz. glede na dežurstvo ter da preiskovalni sodnik vodi postopek do konca.
O tem, da je isto odredbo o izpisih telefonskih pogovorov maja 2008 preiskovalni sodnik pred njim zavrnil, sam pa jo je potrdil, je Žirovnik dejal, da tega za prejšnjega sodnika ni vedel, priznal pa je, da podpis na odredbi ni njegov. Čigav je podpis, ne ve, Kangler pa mu je pri tem očital, da mora odredbo podpisati sodnik, pa tudi, da v njej ni zapisano, da sme policija prisluhe prepisati, a je to vseeno počela.
Kangler je navajal številne kršitve, ki naj bi jih storil sodnik, pa tudi, da je Sova pred komisijo podatke skrivala, da jim ni dovolila vpogleda v dokumente in zakonitega vstopa v njene prostore, da je komisiji lagala o kraji orožja iz postojnske vojašnice, češ da o tem ne ve ničesar, pozneje pa se je pokazalo, da je bila Sova v to celo vpletena.
Vse to in številni konflikti, tudi dejstvo, da je Kangler kot poslanec preganjal ljudi iz jugoslovanske službe državne varnosti, v kateri je bil tudi Žirovnik, so po prepričanju obrambe razlogi, da bi se moral Žirovnik izločiti iz primera.
Temu sta pritrdila tudi Moge in Jerovšek. Ostre polemike in konflikti med Kanglerjem in Žirovnikom so bili, Žirovnik bi se moral izločiti, zadev iz obveščevalnih služb ne bi smeli prenašati na sodišče, Sova je delovala politično, sta povedala. Jerovšek je še dodal, da je tudi takratni predsednik vlade Janez Drnovšek vedel, da Sova zlorablja pooblastila.
V zadevi Kolektor tožilstvo Kanglerju očita, da naj bi občina ob gradnji kolektorja družbi Konstruktor VGR neupravičeno plačala 637.000 evrov, s čemer si je pridobil veliko protipravno korist, preostalima pa, da sta mu namenoma pomagala pri tem kaznivem dejanju. Po pogodbi bi namreč moral ta strošek plačati Konstruktor sam. Obtožbe vsi trije zanikajo.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.