Zadeva Gratel: Žgajnarjeva napovedala pritožbo

"Nobena od zaslišanih prič ni potrdila očitkov, da bi Janković pridobitev dovoljenja pogojeval z izplačilom odškodnine," je dejala. Težave pri izvajanju del, v okviru katerih je Gratel za T2 gradil optično omrežje, so se, tako sodnica, začele že, precej preden je Janković prevzel vodenje ljubljanske občine. To po njenih besedah ne izhaja le iz zaslišanja prič, temveč tudi prebranih listinskih dokazov.

Težave pri izvajanju del so se začele precej pred volitvami, kar kažejo tako izpovedi prič kot inšpekcijska poročila, je ocenilo sodišče. Sodnica je ob tem poudarila, da so se težave začele že 2006, ko so inšpektorji ugotovili številne nepravilnosti in nanje opozorili tedanjo županjo Danico Simšič.

Tožilka se bo pritožila, proti Jankoviću vodi še več postopkov

Sodba še ni pravnomočna. Tožilka Blanka Žgajnar je za Jankovića sicer predlagala tri leta zaporne kazni in 50.000 evrov denarne kazni. Predlagala je tudi, da Mestna občina Ljubljana vrne 250.000 evrov protipravne premoženjske koristi. Na oprostilno sodbo pa je že napovedala pritožbo. Sodba je, kot je ocenila, "niti ni presenetila, saj je že tekom glavne obravnave bilo moč oceniti, v katero smer sodnica vodi zadevo glede na postavljena vprašanja in na po uradni dolžnosti pogledane listine".

"Gre za skrajno zavržno dejanje, ki ga je storil s pozicije župana, kot uradna oseba. Imel je moč, da predstavnike Gratela prisili v plačilo donacije. Ko so to storili, jim je omogočil nadaljevanje del," je navedla. Korist je sicer pridobil v korist drugega, za mestno občino. "Donacije niso prepovedane, če so prostovoljne," je v sklepnih besedah dejala tožilka.

Podrobnosti pritožbe danes Žgajnarjeva še ni želela napovedovati. "Vztrajam pa pri očitku, uperjenem zoper obdolženega Zorana Jankovića," je dodala tožilka, ki sicer proti ljubljanskemu županu vodi še več postopkov. "To danes je prvi postopek, ki se je danes še nepravnomočno končal. Je še nekaj postopkov, nekaj še v fazi preiskave, tako da bomo videli," je sklenila.

500.000 evrov donacije v resnici podkupnina?

Gratel, ki je pred več kot desetimi letu v Ljubljani za telekomunikacijsko družbo T2 gradil optično omrežje, je Ljubljanskemu gradu plačal 500.000 evrov donacije zaradi škode, ki naj bi jo občini povzročil z gradnjo. Tožilka Žgajnarjeva pa je prepričana, da je šlo za podkupnino, saj je družba lahko tako nadaljevala z delom, potem ko jim je občina preklicala dovoljenje za delo.

Mestna inšpekcija postopka, s katerim je ugotovila, da dovoljenje ni veljavno, po oceni tožilke ni vodila na lastno pobudo, temveč na pobudo župana, ki je s tem pritiskal na Gratel. Obdolženi je zatrjeval, da je to storil zaradi javnega interesa, vendar Žgajnarjeva meni, da pogoji za ničnost niso bili izpolnjeni. Zaradi takšnih potez župana se je družba Gratel znašla v težkem položaju in je bila pripravljena pristati na vse, da bi lahko nadaljevala z delom.

Nekdanji direktor Gratela Drago Štrafela je, tako je v sklepni besedi večkrat izpostavila, omilil svoje izjave, dane policiji v preiskavi, ki so bremenile Jankovića. Prav Štrafela je bil po njeni oceni tisti, ki se je z županom dogovoril za sporno donacijo. Na podlagi dogovora naj bi sicer Gratel mestni občini plačal 100.000 evrov donacije in 400.000 evrov odškodnine, po podatkih policije pa so bile izplačane le donacije. "Donacija ne more predstavljati odškodnine," je poudarila.

Janković je kot uradna oseba po njenih osebah pogojeval izplačilo donacije, da bi Gratelu omogočil nadaljevanje del. "Kaznivo dejanje jemanja podkupnine je dokončano že z njegovim terjanjem. Dejstvo je, da je obtoženi izrazil zahtevo, ki so jo potrdile tri priče," je navedla. Ena, ki tega ni potrdila, po oceni tožilstva ni govorila resnice. Priče so se sicer izogibale odgovora o tem, kdo je zahteval odškodnino.

Janković trdi, da je tožilka podatke in dokumente prirejala po svoje

Ljubljanski župan Zoran Janković je na sojenju vse očitke zanikal in v svojem zagovoru ocenil, da je tožilka pregon zoper njega sprožila, ker ga ne mara. V svoj zagovor je še izpostavil, da je bila odškodnina oziroma donacija Mestni občini Ljubljana nižja od tiste, ki jo je Gratel plačal na primer Mestni občini Kranj za enaka dela polaganja optike in da so do dogovora o odškodnini prišli v pogajanjih.

Po izreku oprostilne sodbe pa je dejal, da se je danes pokazalo, da ga nekaj oseb že sedem let "sistematično uničuje oziroma poskuša uničiti njega in njegove sodelavce". 

Pravi, da si tožilka želi njegove obsodbe. "Podatke, ki smo jih vsi videli, in dokumente, ki smo jih vsi prebrali, je prirejala po svoje. Če je to naloga tožilstva, ne vem, kako bomo lahko živeli v tej državi," je dodal.

Ljubljanski župan meni, da ima "svoje hišne preiskovalce", med katere je uvrstil tudi tožilko Žgajnarjevo, saj naj bi brez razloga napadali tudi njegove družinske člane, ker nimajo podlage, da bi obsodili njega. "Vem, da jih boli mojih pet zmag na županskih volitvah v prvem krogu s takimi odstotki, vendar naj raje kaj pokažejo."

Presoje prvostopenjske sodbe na višjem sodišču se Janković ne boji. "Nje nič ne stane, ko opravlja svoje delo oz. nedelo. Konec koncev bremeni proračun," pa je dejal o napovedani pritožbi tožilstva na oprostilno sodbo.

To sicer ni prvo sojenje Jankoviću. Ljubljansko višje sodišče je namreč aprila 2017 Jankovića pravnomočno oprostilo obtožb o zlorabi položaja v zadevi Niš, ko je bil še predsednik uprave družbe Mercator. Poleg tega je konec lanskega leta na ljubljanskem okrožnem sodišču steklo tudi sojenje v zadevi Stožice, ki se bo po napovedih nadaljevalo v drugi polovici leta.