Zadeva Auer še ni zastarala

Na Okrožnem sodišču v Mariboru se je danes nadaljevalo sojenje podjetniku Stojanu Auerju, ki mu tožilstvo očita poskus storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve. Auerjeva odvetnica Stanka Firm Gavez je sodišču ponovno predlagala, naj zaradi po njenem mnenju absolutnega zastaranja kazenskega pregona zoper obdolženca izreče zavrnilno sodbo. Predlogu sodni senat pod predsedstvom sodnice Andreje Lukeš tudi tokrat ni ugodil.

Gavezova je predlog utemeljila z mnenjem Inštituta za javno upravo mariborske Pravne fakultete, ki je v prid njenemu stališču, da je kazenski pregon zastaral že 28. februarja letos. Glede na obrazložitev, ki jo je ob zavrnitvi predloga podala predsednica sodnega senata, pa bo zadeva Auer zastarala šele 5. septembra letos. Gavezova ni želela komentirati odločitve sodišča. Dejala je le, da bo Auer vložil odškodninsko tožbo.

Pred sodni senat sta danes kot priči stopila zakonca Margharete in Rajko Bandalo, ki sta povezana s hotelom Achteck v nemškem Düsseldorfu. Auer je namreč v napovedi za odmero davkov od dohodka za leto 1996 kot strošek navedel strokovno izobraževanje v tem hotelu. Po mnenju tožilke Bojane Podgorelec pa hotel računa v vrednosti 659.360 nekdanjih nemških mark sploh ni izdal, saj teh storitev tudi ni nikoli opravil.

Bandalova je hotel najela šele maja 1997. Kot je dejala, zato tudi ne ve, ali je Josip Zulj, ki je bil najemnik hotela v letu 1996, s kom sklenil podjemno pogodbo. Po njenih besedah leta 1996 ni bila zaposlena v hotelu, njej mož pa je v njem delal kot poslovodja. Bandalova tudi ni vedela, ali je njen mož z Zuljem sklenil podjemno pogodbo. Dodala je, da ob najemu hotela od Zulja ni prevzela nobene dokumentacije.

Bandalo je že na eni od prejšnjih glavnih obravnav dejal, da je bil v letu 1996 on najemnik hotela. Tokrat pa je pojasnil, da je bil "glavni najemnik" hotela Zulj, on pa je z njim sklenil le podnjemno pogodbo. Predsednica sodnega senata je Bandalu pokazala seznam oseb, ki so bile leta 1996 zaposlene v hotelu, on pa je navedel nekaj oseb, ki po njegovem vedenju še vedno delajo v hotelu.

Predsednica sodnega senata je tudi prebrala poročilo, ki ga je sodišče prejelo od tožilstva v Düsseldorfu. V njem je med drugim tudi odgovor banke, da po njenih podatkih omenjeni račun v vrednosti 659.360 nekdanjih nemških mark ni obstajal. Ob tem je Gavezova izrazila dvom, da je odgovorila banka, ki naj bi dejansko imela opravka z računom. Sojenje v zadevi Auer so bo nadaljevalo 20. junija, ko naj bi ponovno pričal Zulj.

Tožilstvo sicer trdi, da se je Auer s prikazovanjem lažnih poslovnih podatkov skušal izogniti plačilu davka iz dejavnosti v vrednosti nekaj več kot 104.300 evrov (dobrih 25 milijonov tolarjev). Auer je že na glavni obravnavi 4. januarja letos zavrnil vse očitke tožilstva, tokrat je pa dejal, da je "kot predsednik ene od političnih strank žrtev političnega procesa".