Začrtani prvi okviri za reševanje primarnega zdravstva

Po množičnih odpovedih zdravnikov v Zdravstvenem domu Kranj zaradi preobremenjenosti se je danes novopečeni minister za zdravje Aleš Šabeder sešel s predstavniki koordinativnega telesa družinske medicine in Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije (ZZZS).

Po ministrovih besedah so bili na današnjem srečanju enotni, da morajo poiskati najboljše rešitve za bolnike in razrešiti akutno problematiko na področju odpovedi družinskih zdravnikov. Ti namreč že dlje časa opozarjajo na nevzdržne razmere zaradi obremenjenosti, v več zdravstvenih domovih so zagrozili s kolektivnimi odpovedmi.

Danes so tako oblikovali nekaj ključnih sklepov, kako se lotiti reševanja primarnega zdravstva. Načrtovane so administrativne razbremenitve zdravnikov, ena od prednostnih nalog oziroma ključnih prioritet pa je priprava predloga specializacij družinske medicine za leto 2019, ki ga bodo v najkrajšem možnem času posredovali zdravniški zbornici, je v izjavi za medije po srečanju pojasnila generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate. Letos je predvidenih 95 razpisnih mest.

Odbor za specializacije si je zadal dolgoročno reševanje števila specializacij za vse specialnosti, ne samo za deficitarne, je poudarila. "Trudimo se predvsem v stalnosti, torej da mladi zdravniki vedo, kakšno število bo v naslednjih nekaj letih in se znajo pripraviti na to," je še pojasnila Matejeva.

A zanimanja za družinsko medicino ni veliko. Lani je velika večina razpisanih mest ostala nezasedenih, na zadnjem razpisu s 60 razpisanimi mesti je bilo na primer osem prijav.

V tem tednu pa se je vrstam družinskih zdravnikov pridružilo 16 novih. Na ljubljanski medicinski fakulteti je v torek namreč potekal specialistični izpit iz družinske medicine. Dekan in predstojnik katedre za družinsko medicino Igor Švab, ki je bil tudi predsednik pri dveh komisijah, je potrdil, da so izpit vsi kandidati opravili brez težav in pokazali visoko raven znanja.

Danes so še sklenili, da bodo prav tako pripravili predloga dveh aneksov k splošnemu dogovoru za letošnje leto. Prvega, ki naj bi določal tudi zgornjo mejo za odklanjanje bolnikov, bi lahko pripravili do konca maja.

Kot je dejal generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj, so glede opredelitvi meje za odklanjanje bolnikov danes imeli zelo različne poglede. "Mi si bomo prizadevali, da bomo imeli zagotovljeno dostopnost za bolnike. Verjetno bomo šli v neki kompromis in bomo najbrž šli k nacionalnemu povprečju, tako da ne bi tam, kjer imajo že zdaj veliko obremenjenih zdravnikov, ti morali sprejemati še dodatnih bolnikov," je predstavil stališče ZZZS.

Delovna skupina, ki bo definirala nov model financiranja družinske medicine, bo po besedah Matejeve pripravila predlog drugega aneksa, v katerem bodo definirali morebitno potrebno višino dodatnih sredstev.

ZZZS, ki bo zaradi predvidoma boljših prilivov imel nekaj dodatnega denarja, si bo v drugem aneksu prizadeval, da bo – če bo treba in bodo možnosti – pokril tudi dodatne širitve timov družinske medicine, je napovedal Sušelj. Ob tem je opozoril, da bi bil po optimističnem scenariju drugi aneks lahko pod streho na začetku julija.

Razmišljajo tudi, da bi z aneksom k splošnemu dogovoru nekoliko spremenili obračunski model glede stimuliranja in vključevanja novih timov. "Tako da bodo tudi tisti zdravniki, ki bodo na začetku imeli manj bolnikov, toliko plačani, da ne bi slučajno prinašali izgube zdravstvenemu domu," je pojasnil Sušelj.

"Dobili smo vtis, da resno situacijo resno jemljeta tudi ministrstvo in plačnik," pa je po sestanku povedala predstavnica koordinativnega telesa in direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec. Kot je dejala, med drugim zagovarjajo stališče, da bi dodaten denar v primarnem zdravstvu menedžerjem dal možnosti, da iščejo tudi druge rešitve, "ki so morda nekaj iz okvira, ker če bomo delali samo v okviru, ne bomo dosegli cilja."

Vodstva zdravstvenih zavodov precej omejuje tudi zakonodaja, zato je po njeni oceni ena od najhitrejših možnih rešitev sprejetje zakona o zavodih, ki bi menedžerjem dal proste roke, da bi zdravnike, ki delajo več in bolje, tudi dodatno nagradili. Prav tako bi družinske zdravnike lahko razbremenili z vključevanjem drugih strokovnih sodelavcev, kot so diplomirane medicinske sestre, fizioterapevti in psihologi.

V postojnskem zdravstvenem domu težav za zdaj nimajo, saj so učni zavod in specializante vzgajajo že 15 let. "Vsakemu specializantu ponudimo možnost, da ostane pri nas, tako da nekaj časa pokrije urgenco in dežura," je pojasnila. Trenutno imajo čakajočo kolegico, ki jo bodo zaposlili, če bodo dobili program. Kot je dejala, ZZZS prepričujejo, da programe, ki ne bodo dodeljeni v najbolj kritičnih zdravstvenih zavodih, morda le dodelijo tja, kjer je za zdaj dovolj zdravnikov.

Muževič: Zdravniki želijo predvsem zakonito delati

Predsednik sindikata družinskih zdravnikov Praktikum Igor Muževič pa je medtem poudaril, da družinski zdravniki želijo predvsem zakonito delati. Ocenjuje, da nihče za mizo, za katero rešujejo primarno zdravstvo, ne ve, kaj bo treba, da kranjski zdravniki umaknejo odpovedi. "Ne bomo vedeli, dokler se ukrepi ne začnejo izvajati," je dejal.

Grožnjo s kolektivno odpovedjo je v tem tednu namreč uresničilo 23 kranjskih zdravnikov. Odpoved so z majem napovedali tudi celjski zdravniki, z junijem mariborski, v ZD Nazarje pa so trije družinski zdravniki že dali odpoved. Grosupeljski zdravniki zavračajo delo prek obremenitve, dogovorjene v stavkovnem sporazumu. Po Muževičevih informacijah se napovedim odpovedi nameravajo pridružiti tudi v nekaterih drugih zdravstvenih domovih.

Muževič je prepričan, da so bili družinski zdravniki, ki na hude obremenitve opozarjajo že dlje časa, v svojih zahtevah jasni. "Predvsem želijo zakonito delati," je poudaril in spomnil na njihovo temeljno zahtevo, da bi nove bolnike lahko odklanjali po doseženih 1895 glavarinskih količnikih.

Ob tem je bil Muževič zelo oster do ZZZS. V Praktikumu namreč ostro obsojajo navedbe zavoda, do bi 300.000 oseb ostalo brez zdravnika, če bi bile upoštevane zahteve zdravnikov glede opredeljevanja bolnikov.

Po njegovih besedah to namreč ne pomeni, da bi zdravniki svoje opredeljene bolnike 'vrgli na cesto', ampak bi za tiste, ki bi na novo prihajali v sistem, našli začasno rešitev za nudenje primarnega zdravstvenega varstva.

V Praktikumu so na primer predlagali sprejem interventnega zakona, s katerim bi vzpostavili institut izbranega zdravstvenega zavoda. V ZZZS predlogu niso naklonjeni, med drugim so prepričani, da tak način dela ne bi omogočal kontinuitete pri obravnavi bolnikov.

S tem se Muževič sicer strinja, a hkrati poudarja, da imamo s pomanjkanjem kontinuitete izkušnje že zdaj, saj so družinski zdravniki pogosto bolniško odsotni in jih morajo nadomeščati njihovi kolegi. "ZZZS ne moti pomanjkanje kontinuitete zdaj, moti jih v predlogu. Ukrepi ZZZS pa bodo pregnali vse zdravnike in sledil bo razpad zdravstvenega sistema," je dejal.

"Niso dorasli resnosti situacije in vprašanje je, če opravljajo poslanstvo, ki so jim ga državljani dodelili," je bil do ZZZS še oster Muževič.