Stekla dela na območju Koroške: simbolično zasadili prvo lopato

Gradnja hitre ceste se po več kot štirih desetletjih od prvih zamisli začenja tudi na Koroškem. V Podgorju pri Slovenj Gradcu so danes simbolično zasadili prvo lopato za gradnjo na sklopu Jenina, ki je del tretje razvojne osi. Dela na sklopu Jenina obsegajo gradnjo 1,15 kilometra hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina in še nekatera druga dela. 

V preteklosti je bilo veliko protestov in izgovorov, ampak danes smo na točki, ko ni več vrnitve nazaj, da ceste ne bi bilo. Ta cesta bo, je zbrani na slovesnosti na območju Jenine, kjer je prvo lopato simbolično zasadil lik kralja Matjaža, zagotovil minister Vrtovec.

Za pogodbeno vrednost 37,38 milijona evrov jih bo izvedel konzorcij gradbenih podjetij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje, pogodbeni rok za končanje del pa je 30 mesecev. Zamisli o izgradnji hitre ceste proti Koroški so stare več kot štiri desetletja, Korošci pa si zanjo glasno prizadevajo zadnjih 16 let. Še posebej je bila v prizadevanjih aktivna in uspešna julija 2014 ustanovljena Mladinska iniciativa za 3. razvojno os.

Minister se je zavzel  za to, da se Korošcem omogočijo enake možnosti za razvoj, kot ga imajo ostali prebivalci Slovenije, in izrazil željo, da ne bi nikoli več slišali, da se gradnja te ceste na Koroško ne izplača, ker na določenem območju živi premalo ljudi, in da ni ekonomske upravičenosti.

Vrtovec: Tretja razvojna os bo prinesla razvoj za vse prebivalke in prebivalce

"Koroška je poleg Bele krajine edina regija v Sloveniji, ki nima zgrajenega niti kilometra avtoceste. Je regija, ki ima izrazito slabo prometno povezanost z osrednjim delom Slovenije in ostalimi slovenskimi regijami. Po tem, ko smo pred manj kot letom dni zasadili prvo lopato na Gabrkah, danes pričenjamo še z gradnjo hitre ceste na Koroško," je dejal minister Vrtovec in dodal, da bo tretja razvojna os, ki se navezuje na vseevropsko prometno omrežje, prinesla razvoj in napredek za vse prebivalke in prebivalce: višjo gospodarsko rast, povečanje zanimanja za delo v regiji in večje možnosti za zaposlitev ter preprečitev bega možganov.

"Z izgradnjo bomo bistveno povečali pretočnost, skrajšali potovalne poti ter povečali varnost za vse udeležence v prometu. Ne smemo dovoliti, da bi bila Koroška še kdaj zapostavljena zaradi njene geografske odmaknjenosti od osrednje Slovenije. Moramo vam omogočiti enake možnosti za razvoj, kot ga imajo prebivalke in prebivalci v drugih regijah,"  je bil jasen minister za infrastrukturo.

Minister Vrtovec je poudaril, da je naša dolžnost, da poskrbimo za enakomeren razvoj vseh regij ter z dejanji, ne samo z besedami, preprečimo izseljevanje mladih iz teh krajev. "Dobro razvita prometna infrastruktura nudi prebivalstvu boljšo mobilnost ter dobro oskrbo gospodarstva," je ob tem dejal minister za infrastrukturo.

Minister za infrastrukturo je spomnil tudi na južni del tretje razvojne osi in izrazil pričakovanje, da kmalu pridobimo gradbeno dovoljenje tudi za ta odsek. "Ob tem apeliram na vse civilne iniciative naj prenehajo z nagajanjem ter naj omogočijo razvoj in perspektivo tega dela Slovenije. Sedaj potrebujemo močno podporo čisto vseh deležnikov, ne pa destruktivnost in polen pod nogami," je še dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Minister pričakuje vsa dela v skladu s časovnico

Minister pričakuje, da bo Dars vsa dela izvedel v skladu s časovnico in znotraj postavljenih finančnih okvirov. Za to se je zavzel predsednik uprave Darsa Valentin Hajdinjak, ki je v nagovoru izpostavil zahtevnost del na sklopu Jenina in tudi na drugih delih 17-kilometrskega odseka med Velenjem in Slovenj Gradcem, kjer bodo trije predori, trije pokriti vkopi, 16 viaduktov, sedem mostov ter deset nadvozov in podvozov.

Ocenil je, da gre zaradi težavnosti terena za enega zahtevnejših odsekov na slovenskem avtocestnem omrežju in tudi za izjemen finančni zalogaj. Po tekočih cenah skupaj s stroški financiranja in davki ocena naložbe v ta odsek presega 800 milijonov evrov.

Na severnem delu tretje razvojne osi, ki sicer zajema traso severno od štajerske avtoceste od Šentruperta do Holmca na meji z Avstrijo, gradbena dela že od oktobra lani potekajo na sklopu Gaberke na območju šoštanjske občine. Tako da je Jenina drugi sklop, kjer so stekla dela, naslednja dva sklopa sta Škalsko jezero in Konovo, minister Vrtovec pa ocenjuje, da bi se na teh sklopih gradnja lahko začela v začetku prihodnjega leta.

Dela na sklopu Jenina obsegajo gradnjo 1,15 kilometra hitre ceste, priključne ceste, viaduktov Jenina in Visočnik, mostu Jenina in še nekatera druga dela. Za pogodbeno vrednost 37,38 milijona evrov jih bo izvedel konzorcij gradbenih podjetij Pomgrad, Garnol, GGD in VOC Celje, pogodbeni rok za končanje del pa je 30 mesecev.

"Avtocestno omrežje, ki ga uporabljamo, je dokaz, da je bila odločitev o nacionalnem projektu gradnje avtocest pravilna. Tako kot je pravilna tudi odločitev, da projekt izgradnje tretje razvojne osi obravnavamo in uresničujemo prednostno ter ga v družbi Dars zaključimo v okviru rokov, ki nam jih je postavila država. To pomeni dokončanje celotne, nekaj več kot 31 kilometrov dolge trase od Šentruperta do Slovenj Gradca do konca leta 2027," je dejal Hajdinjak.

Zadovoljstvo, da se je začela gradnja hitre ceste na Koroškem, je v izjavi medijem izrazil župan Mestne občine Slovenj Gradec Tilen Klugler. Zaveda se, da bo zaradi gradnje hitre ceste moten promet na lokalnih cestah, a verjame, da so s pristojnimi dogovorili način, ki bo najmanj vznemirjal občane. Zadovoljstvo ob začetku gradnje sta izrazila tudi predsednik odbora za spremljanje poteka projekta na Koroškem Matic Tasič in koordinator mladinske iniciative Aljaž Verhovnik, ki je izpostavil dolgoletni trud za to.

Gradnja hitre ceste prinaša tudi posege v zasebno lastnino. Kmet Matej Skrivarnik s kmetije Visočnik je povedal, da bodo zaradi hitre ceste izgubili četrtino svojih kmetijskih zemljišč, kar pomeni nižji stalež živine, saj ni bilo možno dobiti nadomestnih kmetijskih zemljišč, za kar so si prizadevali. Za izgubljena zemljišča je kmetija dobila odškodnino, s katero se je "morala strinjati", saj druge možnosti niso imeli, je za medije povedal Skrivarnik.

Medtem kljub nekaterim oviram tečejo nadaljnje aktivnosti tudi na drugih sklopih in odsekih predvidenega severnega in južnega dela tretje razvojne osi. V zvezi z gradnjo odseka Šentrupert-Velenje je minister Vrtovec danes napovedal, da bo v nekaj tednih za odločanje na vladi in v DZ pripravljen predlog poroštvenega zakona.

Minister je izrazil željo, da se gradnja čim prej začne tudi na južnem delu tretje razvojne osi. Tam se po ministrovih besedah že dela finančna škoda, ker ne uspejo speljati potrebnih postopkov.

Prvi mož Darsa Hajdinjak pa je v zvezi s 40 milijoni evrov evropskih sredstev, ki so bila predvidena za južni del tretje razvojne ose na območju Novega mesta in tam zaradi zamud pri pridobivanju dovoljenj ne bodo porabljeni, pojasnil, da so predlagali prenos sredstev na severni del tretje razvojne osi.