Začetek zbiranja podpisov za referendum proti postavitvi razglednega stolpa

Po oceni Žgajnerjeve bi stolp z imenom Kristal imel velik vpliv na izgled kraja, njegova postavitev pa bi bila tudi v nasprotju z občinsko strategijo razvoja turizma, ki v ospredje postavlja butični turizem, medtem ko bi stolp privabljajo predvsem enodnevne goste.

"Ne vemo, koliko bo sploh stal razgledni stolp in koliko turistov bi privabil v Rogaško Slatino. Občina pa ga namerava postaviti v kotlini in ne na hribu. Mi smo za obuditev razglednih točk, ki že obstajajo v občini, kot je denimo na Janini, kjer že stoji stolp, ki bi ga bilo treba obnoviti. Postavitev stolpa ni prioriteta prebivalcev Rogaške Slatine," je Žgajnerjeva dejala na današnji novinarski konferenci.

Zanjo je referendum potreben, saj je treba ugotoviti, koliko ljudi sploh podpira postavitev stolpa. Slatinskega župana Branka Kidriča pa je pozvala k podpisu zahteve za izvedbo referenduma, za katerega morajo do 15. oktobra zbrati okoli 500 podpisov.

Žgajnerjeva je tudi poudarila, da v Rogaški Slatini ne potrebujejo niti 182 metrov dolgega nadhoda Sonce, ki naj bi omogočal varnejše prečkanje Celjske ceste, železniške proge in ceste na Tržaški hrib. Vlada je kljub temu odločila, da bo temu projektu namenila kar 1,2 milijona evrov iz podnebnega sklada, ogromno vsoto, ki bi jo bilo po mnenju Žgajnerjeve gotovo bolje usmeriti v nekaj, kar slatinska občina in država zares potrebujeta. Del denarja za projekt v višini 285.000 evrov, pa naj bi prispevala tudi slatinska občina.

Gradnja tako velikega nadhoda, ki naj bi vseboval celo dvigalo, bo tudi močno vplivala na izgled kraja, je še dejala Žgajnerjeva.

Na vprašanje, koliko podpisov so danes zbrali, pa je odgovorila, da nima tega podatka, saj so danes krajevni uradi in upravne enote po državi, v katerih je treba podpise overiti, uradno zaprti. Po njenih podatkih je zjutraj prispel en elektronski podpis.

Cena gradnje se od samega začetka spreminja 

Članica občinskega odbora SD Andreja Flucher pa je pojasnila, da bi bil kar 106 metrov visok razgledni stolp ena najvišjih stavb v Sloveniji; prekašali bi ga zgolj dimniki trboveljske in šoštanjske termoelektrarne, dimnik Energetike Ljubljana ter hladilni stolp Termoelektrarne Šoštanj.

Flucherjeva je spomnila tudi, da so slatinski svetniki SD na majski seji občinskega sveta zahtevali umik točke o spremembi in dopolnitvi občinskega prostorskega načrta za gradnjo stolpa, ker naj bi občina pridobila le šest soglasij od potrebnih 13. Ker svetniki SD s svojim predlogom niso uspeli, so pri tej točki sejo občinskega sveta zapustili.

"Sprva predstavljena okvirna cena je z 2,1 milijona evrov narasla na 3,5 milijona evrov, ko je občina projektu dodala še nadhod Sonce. Kot zasebni partner pa se je projektu pridružilo še podjetje Evropski orglarski center, ki želi v neposredni bližini postaviti kar 400 milijonov evrov vreden orglarski center. Podjetje je v večinski lasti makedonskega podjetnika Mairja Selimija s sumljivim ozadjem in zgodovino davčnih malverzacij," pa so v sporočilu za javnost zapisali Pirati. 

Projektu sicer njihovi oceni primanjkujejo verodostojne finančne projekcije, saj se cena gradnje od samega začetka venomer spreminja. Prav tako ni podatkov, koliko bo stalo vzdrževanje in koliko prihodkov bo prinesel.

Za podpredsednika stranke Pirati Gorazda Knifica bi bila postavitev razglednega stolpa zelo netransparentno koriščenje denarja.

Razgledni stolp bi postavili na območju starega mizarstva. V pritličju bi bili prodajalna vstopnic in spominkov ter sanitarije. Do vrha stolpa bi se obiskovalci lahko povzpeli z dvigaloma, panoramskim in zatemnjenim. Na vrhu bi bila kavarna, nad njo pa razgledna terasa. Okrog objekta bi uredili tlakovan trg.

Zanj so na slatinski občini za 300.000 evrov že odkupili del območja nekdanjega mizarstva v Rogaški Slatini, do stolpa pa bo možno priti skozi 182 metrov dolg nadhod Sonce, ki naj bi ga občina začela graditi prihodnje leto.