Poslanci DeSUS dogovorjeni, da ne bodo na vrat na nos zapuščali koalicije

231 delegatov izrednega volilnega kongresa DeSUS, ki tokrat zaradi epidemije poteka dopisno, začenja glasovanje za individualne funkcije v stranki. Izpolnjene glasovnice lahko po pošti pošljejo na stranko do vključno torka, rezultate pa bodo javno razglasili 5. decembra. 

Za tri podpredsedniška mesta se poteguje deset kandidatov, medtem ko novega predsednika stranke izbirajo med dvema kandidatoma. Karl Erjavec, ki ga je s predsedniškega mesta po 15 letih januarja odnesla Aleksandra Pivec, po njenem odstopu pa se vrača v politiko, velja za favorita.

Kot so poročali v oddaji 24UR, se je Erjavec v četrtek sestal z vrhom stranke SMC. Neuradno sta koalicijski partnerici našli več skupnih točk. Tako Zdravko Počivalšek kot Erjavec naj bi se namreč strinjala, da se njuni stranki ob samostojnih akcijah Janševe SDS v koaliciji počutita vse manj udobno. 

Erjavec se je v pisnem kongresnem nagovoru delegatom dotaknil razlogov za kandidaturo in ocenil, da je DeSUS trenutno v političnem breznu. Opozoril je, da jih čakajo izzivi zaradi covida-19 in obenem veliki izzivi v stranki, a verjame v poenotenje in ponoven vzpon DeSUS. Politična situacija v državi po njegovih besedah ni rožnata, zato je pomembno, da se DeSUS po kongresu konsolidira in pripravi za čas parlamentarnih volitev. Medtem že tipa politično prizorišče: kot rečeno, se je sinoči sestal z vrhom SMC, že pred tedni pa s premierjem Janezom Janšo, pa tudi z vodilnim pobudnikom KUL Jožetom P. Damijanom. 

Njegov protikandidat Srečko Felix Krope medtem med razlogi za ponovno kandidaturo navaja željo, da bi DeSUS pridobil ugled, ki ga je imela stranka v letu ustanovitve. 

Kongres DeSUS je pomemben tudi v luči namere Koalicije ustavnega loka (KUL), v katerega so že vključene opozicijske LMŠ, SD, Levica in SAB, za konstruktivno nezaupnico vladi. Same za uspeh nezaupnice nimajo dovolj glasov, zato računajo zlasti na poslance SMC in DeSUS. A za zdaj kaže, da DeSUS na vrat na nos ne glede na novo vodstvo ne bo zapuščala Janševe vlade. 

Uradne izjave poslancev o tem so sicer nekoliko različne. Vodja poslancev DeSUS Franc Jurša je danes v DZ povedal, da ga je Erjavec seznanil s pogovori. Priporočal pa mu je, naj še zadnje dni pred iztekom volitev za individualne funkcije v DeSUS dela na tem, da bo tudi izvoljen za predsednika. O tem, v kateri koaliciji bodo sodelovali, se po njegovih besedah niso pogovarjali. Je pa poudaril, da so zdaj člani Janševe koalicije. Šele če bo prišlo do kakšni sprememb, se bodo o tem pogovarjali. Sredi novembra je sicer na vprašanje, ali so zadovoljni v koaliciji, odgovoril, da bi morali analizo delati marca. Na četrtkovem srečanju poslanske skupine so zlasti sklenili, da želijo ostati enotni, je še povedal Jurša. 

Poslancu DeSUS Robertu Polnarju pa se zdi čudno, da se Erjavec, ki niti še ni izvoljen, obnaša tako, kot da je že predsednik DeSUS. Po njegovih besedah so se v poslanski skupini dogovorili, da ostanejo v tej koaliciji in da ostanejo stabilen, konstitutivni element te vlade. 

Tudi poslanec Ivan Hršak je zatrdil, da so se dogovorili le, da bodo enotni, o drugih zadevah pa se bodo pogovarjali z novim predsednikom DeSUS, na klavzuri. Hršak pričakuje zmago Erjavca, a poudarja, da predsednik ne more sam odločati, v kateri koaliciji bodo.

Poslanec DeSUS Branko Simonovič je povedal, da so poslanci DeSUS enotni in skrbijo za izvajanje koalicijskega sporazuma oz. za uresničevanje strankinih predlogov. Potrdil je stališče poslancev, da na vrat na nos ne bodo zapuščali koalicije. Končna odločitev je sicer v rokah organov strank, a po Simonovičevih besedah ni nujno, da bodo poslanci sledili vsaki odločitvi. 

Poslanci DeSUS so zadržani tudi do špekulacij, da bi utegnil biti Erjavec kandidat za mandatarja, če Damijan ne bi imel potrebnih 46 poslanskih glasov za zamenjavo Janševe vlade. "Zdi se mi do skrajnosti neverjetno, da bi bil mandatar ali pozneje predsednik vlade nekdo, ki ima v DZ pet poslancev. To je kvadratura kroga, ki je tudi Erjavec ne bo mogel razrešiti," meni Polnar, ki ga KUL ne zanima.

Zadržani do teh špekulacij so tudi v opozicijskih strankah, ki so že vključene v KUL. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je v izjavi novinarjem v DZ poudaril, da ima projekt KUL zastavljen program in kandidata za mandatarja, zato o drugem ne želi špekulirati. Na vprašanje, ali bi bili pripravljeni podpreti Erjavca za mandatarja, če Damijan ne bo zbral dovolj poslanskih glasov, je odgovoril podobno: "Trenutno je en kandidat in tega za zdaj podpiramo."

Poslanec SD Matjaž Nemec pa je na to vprašanje odgovoril z besedami, da se v stranki o tem še niso pogovarjali. Izpostavil je cilj Koalicije ustavnega loka, če se bodo pojavila nova dejstva, pa se bodo o tem ustrezno pogovorili. Na dodatno vprašanje, ali možne podpore Erjavcu torej ne izključuje, pa je odgovoril, da dandanes ne izključuje niti možnosti, da bi imeli predčasne volitve.