Začetek študijskega leta

Fakultete vseh treh univerz in samostojni visokošolski zavodi odpirajo vrata novemu študijskemu letu. Ker rok za vpis še ni potekel, število vpisanih študentov še ni znano, a kot so povedali v visokošolski prijavno-informacijski službi, so s prvo in drugo prijavo v prvi letnik sprejeli 21.522 kandidatov. Kandidati, ki niso bili sprejeti, imajo na voljo še tretji prijavni rok, ki bo trajal od 3. do 6. oktobra.

Število še prostih vpisnih mest za tretji prijavni rok bodo visokošolski zavodi objavili po končanem vpisu sprejetih v drugem roku. Ministrstvo za visoko šolstvo je sicer za novince predvidelo skupaj 25.017 mest, od tega 17.038 za redni in 7979 mest za izredni študij.

V prvem roku so fakultete in visokošolski zavodi sprejeli 17.552 kandidatov od 26.093 prijavljenih. Za drugi prijavni rok je ostalo 9415 prostih mest, pogoje za vpis pa je izpolnilo 3970 kandidatov od 6220 prijavljenih, je povedala vodja visokošolske prijavno-informacijske službe Jožica Cergolj.

Nove študentske postelje in bolonjski programi

Ljubljanske študente bo v študijskem letu 2006/07 razveselilo tudi 919 novih študentskih postelj v treh domovih. Prvega od njih, pri Fakulteti za družbene vede, so slovesno odprli v petek, v tem tednu pa bodo predvidoma odprli še domova na Poljanski ulici in na Litostroju. S tem se bo fond študentskih postelj povišal za 14 odstotkov. Trenutno Ljubljana razpolaga s 7412 študentskimi posteljami v javnih zavodih ter 2500 ležišči pri zasebnikih.

Novo akademsko leto je obrodilo tudi 95 novih bolonjskih programov: 39 na Univerzi v Ljubljani, 25 na Univerzi v Mariboru, 19 na Univerzi na Primorskem ter 12 na samostojnih visokošolskih zavodih. Od tega jih bo 54 na prvi, 37 na drugi in štirje na tretji bolonjski stopnji. Vsi visokošolski študijski programi naj bi bili v bolonjskem sistemu do leta 2010, upajo na resornem ministrstvu.

Sicer pa je ministrstvu poleti skozi parlamentarno proceduro uspelo spraviti novelo zakona o visokem šolstvu, ki med drugim ureja primerljivost izobrazbenih ravni pred in po uvedbi bolonjske reforme. V skladu z novelo, ki je začela veljati 9. septembra, bosta višja in visoka strokovna izobrazba, pridobljeni pred bolonjsko reformo, ustrezali prvi stopnji izobrazbe po bolonjski shemi, dosedanja univerzitetna izobrazba in visoka strokovna izobrazba s končano specializacijo drugi stopnji, tretji bolonjski stopnji pa bodo ustrezali magisterij in doktorat znanosti ter univerzitetna izobrazba s končano specializacijo.

Omenjena sprememba je bila deležna nemalo kritik tako študentov kot strokovnjakov in opozicije. Njeno uveljavitev je najprej zadržal veto državnega sveta in nato še pobuda za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma, vendar študenti niso uspeli zbrati 40.000 podpisov, potrebnih za sklic referenduma. Kljub temu dokončna usoda uzakonjene primerljivosti izobrazbe še ni znana, saj je Študentska organizacija Slovenije takoj po uveljavitvi na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti več členov novele in predlagala njeno zadržanje. Sodišče je pobudo obravnavalo v četrtek, a svoje odločitve še ni sporočilo.