Danes, devet dni po potresu, se je v Posočju začela sanacija poškodovanih objektov. Prva sanacijska dela na ostrešjih in dimnikih potekajo v vasi Kal Koritnica. Tamkajšnji prebivalci so namreč prvi izbrali izvajalca po predlaganem seznamu državne tehnične pisarne.
Pristojne komisije so v zgornjem Posočju doslej pregledale že več kot tisoč objektov. Za 136 stanovalcev objektov, za katere so ugotovili, da so nevarni za bivanje, so že našli nadomestna bivališča. Na območju Bovca so v torek porušili tri hiše, na rušenje pa jih čaka še 15.
Birokratski zapleti in nepravilnosti pri sanaciji poškodovanih objektov po potresu leta 1998 med prebivalci še vedno vzbujajo nejevoljo in nezaupanje. Zato se je država odločila, da bo tokrat ukrepala hitreje. "Slabe izkušnje iz preteklosti so nas naučile, kako je treba nekatere stvari skrajšati, narediti hitreje," je dejal okoljski minister Janez Kopač.
Janša opozarja na pomanjkljivosti zakona
Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je nepravilnosti, ki jih je razgalil zadnji potres, mogoče odpraviti le s spremembami zakona. Kot je dejal, se postavlja vprašanje, kako ravnati v prihodnje, da se bodo storile stvari, ki se niso v preteklosti. Osnutek dopolnitev zakona je poslanska skupina SDS oblikovala v sodelovanju predvsem z bovško občino. Želijo si čim večjo usklajenost, zato da bi ga bilo možno z močno podporo sprejeti še pred zaključkom mandata. Pomoč je namreč potrebna sedaj in nanjo ni možno čakati do konca tega leta, meni Janša.
Se državni svet za popotresno obnovo sploh ni sestajal?
Ključno je, da se po potresu čim prej zagotovi hitra ter učinkovita pomoč. Po potresu, ki je leta 1998 prizadel te iste kraje, je bil namreč sprejet omenjeni zakon, ki je vseboval t.i. razvojno komponento. Janša slednje označuje za ključen uspeh takrat sprejetega zakona, ki predvideva ustanovitev posebnega organa, sveta za popotresno obnovo in razvoj Posočja. Temu predseduje okoljski minister. Kot se je izkazalo ob nedavnem potresu, pa je bila ta koordinacija slaba, je dejal Janša, zato bodo na vlado in na ministra za okolje in prostor naslovili prošnjo, da jim posredujejo vse zapisnike sej tega organa. Tako bodo lahko preverili, ali je res, da se ta svet v zadnjem obdobju praktično ni sestajal, da ni koordiniral teh ukrepov, ter da je tudi zaradi tega po ocenah predstavnikov lokalnih skupnosti realizirana le približno polovica omenjenega zakona.
Janša opozarja, da ne gre toliko za neposredno škodo na objektih, ampak predvsem za veliko škodo v razvojnem smislu. Dejstvo je, da je letošnja turistična sezona, ki je v teh krajih glavni vir dohodka, precej prizadeta, posebej v bovški občini in da gre tudi za vprašanje življenjske perspektive v tem območju, ki je demografsko ogroženo. Prvak SDS meni, da bi bilo to bistveno bolj potrebno in pošteno do državljanov, kot pa so nove obljube.
Gantar zanika obtožbe
Nekdanji minister za okolje in prostor Pavel Gantar pravi, da Janševe obtožbe, da svet za popotresno obnovo in razvoj Posočja ni deloval, niso točne. Svet naj bi po njegovih besedah deloval v letih 1998, 1999 in 2000, pozneje pa se je preoblikoval, ker se je spremenila narava razvojne pomoči v Sloveniji v prilagajanju zakonodaje Evropske unije. Letno pa je ta svet razdelil približno 500 milijonov tolarjev za razvojno pomoč v Posočju.
Gantar, ki je predsedoval svetu - nasledil ga je minister Janez Kopač - je dejal, da je funkcijo sveta pozneje prevzela agencija za razvoj Posočja.
