Začetek predvolilne tekme: glavni cilj je nezasedena politična sredina

Nove stranke in nova gibanja, glavni cilj pa nezasedena politična sredina, kjer je več kot očitno največ prostora, kažejo raziskave javnega mnenja. A sredina je v tej poplavi novih strank že izrabljen pojem, pravijo v stranki Aleksandre Pivec Naša dežela.

"Ker so izkušnje pokazale, da so pred volitvami vsi na sredi, potem pa nihče več. Tako da seveda je naš cilj nevtralnost, sredina, se pravi umakniti se iz neke polarizacije," pojasnjuje Dejan Podgoršek. 

Prav ta polarizacija obstoječih političnih strank bo, sodeč po zadnji raziskavi Mediane, razpršila volivce stran od strogo leve in strogo desne. Česar si želi tudi Robert Golob, ki še išče kritično maso, ki bi ji pripadal, saj čuti, da so časi taki, da se mora politično angažirati.

"Če me sprašujete, ali bom kandidiral, o tem je absolutno prezgodaj govoriti, ker verjamem, da je pred tem bolj pomembno marsikaj drugega. Sam verjamem v moč kolektiva in v moč ljudskih in civilnih iniciativ in gibanj. In najprej se bom aktiviral in angažiral na tem področju. Pričakujem, da bomo že pred novim letom naredili prve korake na nivoju platforme, ki naj bi povezovala te enako misleče ljudi, in da bomo na podlagi te platforme že prišli tudi v javnost," pravi Golob.

Cilj, ki ga navaja, pa sprememba politične kulture, kar poudarjajo prav vsi na novo nastali ali nastajajoči. Tudi stranka Konkretno, ki bo del gibanja Povežimo Slovenijo. "Ne iščemo nasprotnikov, iščemo zaveznike, ne iščemo stvari, ki nas razdvajajo, ampak tiste, ki nas lahko povežejo," je dejal Alojz Kovšca.

Poskus oblikovanja široko sprejemljive sredine je v polnem teku, kar kaže tudi sestankovanje, kakršno se je zgodilo v hotelu Mons, gibanja Povežimo Slovenijo, stranke Nova Slovenija in Naša Dežela. Slednji gresta na volitve samostojno. "Mi imamo svoj program, svoje vrednote, mi se na teh srečanjih nismo pogovarjali, kakšne so naše vrednote, programi ... Se nam je zazdelo, da gre predvsem za predvolilno matematiko in nas to ne zanima. Po volitvah pa, kot smo rekli, se bomo morali pogovarjati in sklepati kompromise, zavezništva," še pravi Podgoršek.

Tu so še Zelena stranka Jureta Lebna in stranka Uroša Macerla ter Urške Zgojznik, ki bo javnosti predstavljena danes.  

Stranka Igorja Zorčiča naj bi zaživela do konca leta. Tu je še stranka Nova socialna demokracija Andreja Magajne. 

Zadnja raziskava pa kaže, da bi ob prisotnosti novih strank in gibanj obstoječe stranke izgubljale volivce.

'Sredina je trenutno tržna niša'

O tem sta v oddaji 24UR ZVEČER spregovorila tudi analitika Rok Čakš in Aljaž Pengov Bitenc. Pengov Bitenc Roberta Goloba ta hip vidi kot nekoga, ki je dal svoje ime v igro, si je pa pustil dovolj manevrskega prostora, da bo sam diktiral pogoje svojega političnega angažmaja. Ta pa bo zelo odvisen od tega, kako se bo levosredinska koalicija odrezala v predvolilnem obdobju. "Ta hip ga vidim kot kompromisnega kandidata za novega premiera po volitvah, če med KUL-ovci ne bi bilo kakšnega izrazitega vodje, ki bi stranko in koalicijo potegnil naprej." 

Tudi Čakš opozarja, da še zdaleč ni jasno, ali bo Golob na volitvah dejansko tudi nastopil. "Mislim, da je njegova strategija, da si s spretnimi marketinškimi nastopi in novinarskimi konferencami utrjuje teren za vstop, ampak si hkrati pušča prostor, da se umakne. Če bi karikirali, bi rekli, da stoji na obali zaledenelega jezera in z eno nogo preizkuša, ali je led dovolj trden, da ga nese, ne da si zmoči noge."  

Pengov je dodal, da je trenutno na političnem prizorišču kar veliko prometa in jasno je, da se vse ne bo prijelo. Med takšne stranke bi sam uvrstil na primer Zorčičevo. "Golob pa je zagotovo človek, okoli katerega bi začeli gravitirati določeni politični igralci ali ljudje. Nek nemir bi vnesel v odnose na levi, ne vem pa, če bi to vplivalo na odnos volivcev do stranke SDS. Vprašanje je, ali bi Golob prevzemal volivce KUL ali morebitne neodločene volivce, ki jih pogosto napačno imenujemo sredinske." 

Da je sredina trenutno tržna niša, pravi tudi Čakš, saj se je politika v tem mandatu zelo polarizirala. "Izključujejo se in del volilne baze ima tega dovolj, želijo si drugačne politike in drugačnega pristopa. Tukaj vidijo novi akterji, pa tudi NSi, novo priložnost."

Samoprepričanje, da je sredina valuta za zmago, po mnenju Pengova kaže predvsem na odsotnost politične ideje in je "pravljica, ki si jo govori slovenska politika". V sredino se po njegovem mnenju postavijo vsi, ki nimajo interesa, želje ali znanja oblikovati neko politično alternativo. Zelena stranka ima po njegovem mnenju potencial, ker imata Macerl in Zgojznikova neko kilometrino iz referenduma za vode, čeprav se mu zdi, da želi "jahati na zelenem valu", ki je v zadnjem času zajel Evropo.

Tudi Čakš je glede vseh zelenih strank dejal, da imajo dve težavi  – stranka je težko uspešna, če je vezana samo na eno temo, drug problem pa je "inflacija" zelenih strank, ki jo poskušajo zajahati različni akterji. "So razdrobljeni in to jim drastično zmanjšuje realno moč oz. potencial nekega preboja."

Zadnja anketa Mediane je Gibanju Povežimo Slovenijo, Naši deželi Aleksandre Pivec in stranki Jureta Lebna pokazala precejšnjo podporo, skupaj bi dobile dobrih 16 odstotkov glasov, na račun SDS, NSi in SD. Predvsem je zanimivo, da bi SDS, ki velja za stranko z najbolj zvesto bazo volivcev, na ta račun izgubila skoraj tretjino podpore. Je na prihajajočih volitvah možna tako velika selitev volivcev k novim strankam? 

Pengov Bitenc pravi, da ne. "Kdor koli to sklepa, ali ne ve, kaj počne, ali pa ima neko agendo zadaj. Trende je treba gledati, smo v zelo začetnih fazah in kakršne koli napovedi so nehvaležne," je dejal. Čakš pa meni, da je takšna podpora lahko spodbuda za te stranke. "Koliko bi lahko odščipnili obstoječim strankam, pa je zelo dvorezno. Volilna baza SDS je izjemno trdna, ne verjamem, da bodo novi akterji kaj drugega kot zgolj odstrgali po površini kak odstotek ali dva tem strankam. Svojo priložnost bodo morali iskati drugje."