Od konca zime pa vse do poznega poletja se med tristo in štiristo tisoč Slovencev bori z bolj ali manj izrazitimi simptomi cvetnega prahu. Prve težave se običajno začnejo že februarja, ko začne cveteti navadna leska, ki je močno alergena rastlina. V podobnem obdobju cveti tudi jelša, v drugi polovici marca in v prvi polovici aprila pa breza, ki je ena najbolj alergenih rastlin pri nas. Kombinacija cvetnega prahu breze in zaužitja nekaterih vrst surovega sadja ter zelenjave lahko privede do navzkrižnih reakcij, ki so pri brezi zelo pogoste.
Za zaključek sezone poskrbi ambrozija
Od konca aprila do konca junija je v zraku prisoten cvetni prah različnih trav, za konec sezone poskrbi ambrozija, ki je zelo invazivna tujerodna rastlina. Vrhunec cvetenja doseže avgusta, ko povzroča tudi največ težav. Ena rastlina ambrozije v ugodnih pogojih proizvede milijardo zrn peloda, ki ga lahko v dobrih vetrovnih razmerah odnese celo sto kilometrov stran. Zlasti na Primorskem veliko težav povzroča tudi cvetni prah cipresovk, ki cvetijo od konca zime pa vse do poletja.
Globalno segrevanje podaljšuje čas cvetenja
Začetek cvetenja in s tem pojavljanja peloda sta najbolj odvisna od temperature zraka, ki se je pri nas v zadnjih 60 letih dvignila za okoli 2 °C. Po podatkih Agencije za okolje leska v zadnjih letih v povprečju zacveti 25 dni prej, breza pa okoli 10 dni prej kot 60 let nazaj. Višja temperatura zraka povzroči, da rastline cvetijo dlje časa, zaradi česar je obdobje visoke koncentracije cvetnega prahu v zraku nekoliko daljše kot v preteklosti.
Kdaj v dnevu je najhuje?
Čez dan sonce ogreva tla, od njih se segreva ozračje, s tem se zrak meša. Z njim kroži tudi cvetni prah, ki se na ta način dviguje v nekoliko višje plasti ozračja. Največ težav povzroča pelod pozno popoldne in zgodaj zvečer, ko začne sonce počasi zahajati in se gibanje zraka umirja. Velike količine peloda so prisotne tudi v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah, zato se je takrat najbolje izogniti sprehodom v naravi, športu ter zračenju prostorov.
Če piha rahel veter, kar je v sončnem vremenu zelo pogosto, to še dodatno draži sluznico dihal. Če pa se ta okrepi, je rezultat ravno nasproten. Močnejši vetrovi odpihnejo cvetni prah in njegova koncentracija v zraku se zmanjša. Največje olajšanje alergikom prinese dež, ki spere prah iz ozračja in za nekaj časa močno zniža koncentracijo.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.