Na ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je znova sestala stalna slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo in sprejela operativni dogovor o delitvi del pri sanaciji nasipa na Muri na odseku Kot-Hotiza.

Kot je po sestanku povedal vodja slovenskega dela komisije Marko Starman, se "skladno sklepi komisije lahko dela na nasipu začnejo takoj". Izvajalci se morajo še konkretno dogovoriti, tako da se bodo dela po njegovih informacijah predvidoma začela v četrtek, je pojasnil.

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvi za okolje in prostor Starman, celotna rešitev ostaja v okviru obstoječega nasipa in ne posega na zemljišča izven obstoječega nasipa, zato niso predvideni nobeni odkupi zemljišč ali razlastitve niti akti, povezani s tem.

Današnji dogovor je po Starmanovih besedah nadgradnja tistega, ki so ga sklenili na Otočcu. "Preprosto je sprejeta usklajena tehnična rešitev, paritetna operativna skupina pa ima sedaj nalogo, da to rešitev spremlja, določene tehnične rešitve pa se bo med izvajanjem tudi prilagajalo," je o konkretni vsebini dogovora, ki je v skladu s slovenskimi izhodišči, dejal Starman. Kot je poudaril, je ta rešitev v vsakem primeru osnovno izhodišče in je tudi "okoljsko in drugače sprejemljiva za vse strani".

Zadovoljstvo ob sprejetju tehničnega dogovora in tehnično rešitev, za katero ni potreben odkup zemljišča, je po srečanju izrazil tudi vodja hrvaškega dela komisije Zdravko Krmek. "Po načrtu dinamike poteka del, bi lahko celoten nasip obnovili v približno 90 delovnih dneh," je ob tem še dejal Krmek, ki pa je opozoril, da tudi od danih okoliščin odvisno, koliko bo moč narediti.

Zapleti okrog gradbenih dovoljenj

Po statusu je dogovor zapisnik današnjega izrednega zasedanja stalne slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo, ki je bilo nadaljevanje srečanja v Stubičkih Toplicah, kjer se komisija ni uspela dogovoriti. Kot je takrat pojasnil Starman, se je zapletlo, ker je hrvaška stran vztrajala pri tem, da izda gradbena dovoljenja in da se lastniška pravica na zemljiščih v okolici nasipov prenese na Hrvaško.

Kdo je postavil kakšen nov pogoj?

Slovenska stran je tako menila, da bi s privolitvijo v omenjene zahteve v celoti odstopili od tega, kar je že bilo dogovorjeno. Osnovno izhodišče dogovora je namreč v tem, da se na območju obnove nasipov ne izdajajo nobeni oblastni akti in da ne pride do razlastitve ali prenosa lastništva na katerokoli stran. Medtem je hrvaška stran trdila, da so slovenski kolegi postavili nov pogoj, s katerim morajo seznaniti resorno ministrstvo in hrvaško vlado.

Predstavnik hrvaškega ministrstva za kmetijstvo je sicer v nedeljo za hrvaško tiskovno agencijo Hina dejal, da v skladu s tehničnim dogovorom s 14. septembra za obnovo protipoplavnih nasipov hrvaški strani na levem bregu Mure ni treba odkupovati zemljišč na hrvaškem katastrskem ozemlju.