'Ko posije prvi spomladanski žarek, smo motoristi z eno nogo že v kombinezonu'

Danes se začenja nacionalna preventivna akcija za večjo varnost voznikov enoslednih motornih vozil. V sodelovanju s Policijo jo koordinira Agencija za varnost prometa, trajala pa bo do 11. aprila. Pred začetkom motoristične sezone je dodatna previdnost namreč še posebej pomembna, saj lahko po zimskem premoru marsikdo precenjuje svoje motoristične izkušnje in podcenjuje razmere na vozišču. Hkrati tudi ostali vozniki še niso navajeni na motoriste, zato je dodatna pozornost pomembna tudi z njihove strani.

"Če se kot motoristka spomladanskih temperatur veselim, se jih kot zdravnica precej bojim"

Kot poudarjajo na agenciji za varnost prometa, je prvi predpogoj za varno vožnjo vzdrževano in tehnično brezhibno enosledno motorno vozilo. "Prav tako je nujna dobra psihofizična kondicija," dodajajo. 

"Takoj, ko posije prvi spomladanski sončni žarek, smo motoristi z eno nogo že v kombinezonu," priznava zdravnica in motoristka Lara Lenart ter dodaja, da se večina motoristov sicer dobro zaveda, "da so ceste še vedno mrzle in polne peska, da nas ostali udeleženci v prometu še ne pričakujejo ter da naša 'bajkerska' kondicija niti približno še ni takšna, kot bi morala biti". 

"Ampak ko po dolgi zimi ponovno sedeš na motor, čustva naredijo svoje in razum pogosto ostane doma," dodaja in pojasnjuje, da se na žalost ravno to velikokrat konča tragično. "Če se kot motoristka spomladanskih temperatur veselim, se jih kot (na sončen vikend dežurna) zdravnica precej bojim. Telesne poškodbe pri padcu z motorjem so v veliki večini hude," je pojasnila. 

Nujno je, da motoristi poskrbijo za svojo varnost z uporabo dobre zaščitne opreme, v katero spadajo zaščitna čelada, kombinezon, ščitnik hrbtenice, škornji in rokavice. "Najbolje je, da je oprema v živahnih ter opaznih barvah, da jih lahko drugi udeleženci lažje in hitreje opazijo," še svetujejo pri agenciji za varnost prometa. Motoristi naj imajo med vožnjo tudi vedno prižgane luči. V lanskem letu je v prometnih nesrečah umrlo šest mopedistov, nihče od njih ni uporabljal zaščitne čelade. Od 16 umrlih voznikov motornih koles eden ni uporabljal zaščitne čelade. Od dveh umrlih potnikov na motornem kolesu eden ni uporabljal zaščitne čelade. 

Letos (od 1. 1. do 26. 3.) sta po trenutno veljavnih začasnih podatkih v 82 prometnih nesrečah z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil dva voznika umrla, 12 voznikov je bilo hudo, 41 pa lažje poškodovanih. Skoraj dve tretjini (50 od 82) prometnih nesreč so povzročili vozniki enoslednih motornih vozil sami. V enakem obdobju lani je bilo takšnih prometnih nesreč 92 (56 od teh so povzročili vozniki enoslednih vozil sami), en voznik je umrl, 15 voznikov je bilo hudo, 49 pa lažje poškodovanih. 

Delež od vseh smrtnih žrtev prometnih nesreč je z 22,5 % v 2019 narasel na 27,5 % v 2020. Skoraj tri četrtine (73 %) voznikov enoslednih motornih vozil so v letu 2020 nesrečo, v kateri so izgubile življenje, tudi povzročile, enako je tudi petletno povprečje. V letu 2020 je največ voznikov enoslednih motornih vozil umrlo ob sobotah (pet umrlih) in nedeljah (šest umrlih). V zadnjih dveh letih (2019–2020) je v prometnih nesrečah umrlo 45 voznikov enoslednih motornih vozil, vsi, razen ene mopedistke, so bili moški. 

"Ko odločajo minute, je motor zelo koristen"

"Pri svojem delu pri poškodovanih motoristih najpogosteje oskrbujemo poškodbe glave, trebuha, prsnega koša, medenice, stegnenice. Lahko pride tudi do odtrganih udov, večjih krvavitev," pravi Luka Uršič, ki je v vlogo reševalca stopil pred desetimi leti, dobra štiri leta pa je tudi reševalec na motorju Reševalne postaje Ljubljana, UKC Ljubljana. Pravi, da so reševalci videli že preveč hudih nesreč z večjimi krvavitvami in težkimi poškodbami. 

Spomnil se je hudega primera, ko je motorist v večernih urah zapeljal v slepo ulico, ki se je končala z zidom. "Vozil je z neprilagojeno hitrostjo in trčil naravnost v steno. Na samem kraju je imel hude poškodbe glave, prsnega koša in medenice, tako da je bila prisotna tudi huda notranja krvavitev," je opisal in pojasnil, da motoristi reševalci ponesrečencu nudijo nujno prvo pomoč, nato pa se ga odpelje v bolnišnico. 

Kot drugi primer pa je izpostavil predvsem mlade voznike, ki se na cestah skušajo posneti pri "polaganju ovinkov". "Pri padcu je oseba zdrsnila in priletela v drevo. Tudi tam se zgodba ni dobro končala," je dodal. Kadar na cesti vidite reševalca motorista, lahko pričakujete, da bo kmalu za njim tudi reševalno vozilo. "Za nami vedno prideta tudi reševalno vozilo in zdravnik," je dodal. 

Kot glavno prednost motorja Uršič, eden od petih reševalcev motoristov, vidi hitrost, saj lahko reševalci zelo hitro pridejo na kraj nesreče. Pomlad dodaten izziv prinaša tudi za reševalce motoriste. "Vozniki niso vajeni motoristov – tudi reševalcev na motorju ne. Od jeseni pozabijo, da lahko sirena pomeni tudi motor na nujni vožnji," pravi in dodaja, da pred sezono opravijo tudi varno vožnjo. 

Z motorjem se na kraj nesreče odpravijo, kadar pride do zelo hudih poškodb. "Motor hodi samo na res nujne zadeve, kot so srčni zastoji, hude krvavitve, prometne nesreče, epileptični napadi," pravi in pojasnjuje, da je motor za 50 odstotkov hitrejši kot reševalno vozilo. "Ko odločajo minute, so motorji zelo koristni, in smo veseli, da jih imamo," je dodal. 

Tudi Uroš Tominc, vodja urgentnega kirurškega bloka in specialist travmatolog, ki se ukvarja predvsem s poškodbami hrbtenice, je dejal, da v spomladanskem času na urgenci pričakujejo večje število ponesrečencev. "Večina so sicer lažje poškodbe, a nekaj poškodb je tudi zelo hudih," je dejal in dodal, da je takih nekaj deset na leto. 

Spregovoril pa je tudi o nošenju motoristične opreme, ki je lahko, zlasti v poletnih dneh, zelo vroča. Čeprav, kot pojasnjuje Tominc, nimajo izkušenj z vročinskimi kapmi, pa lahko vročina vseeno vpliva na voznikove psihofizične sposobnosti. "Vročina in dehidracija zlasti po celodnevni vožnji z motorjem vplivata na našo sposobnost vožnje. Motorist zvečer ni več tako zbran, kot je bil zjutraj, ko se je usedel na motor," je dejal in izpostavil, da je verjetnost za poškodbe ob takem dnevu večja.

Kot pravi, lahko motoristom pozornost v zadnjih nekaj kilometrih močno upade. "Si mislijo, da zdaj so pa že doma in se morda preveč sprostijo, zato lahko pride do nezgode. Dostikrat slišimo, da so se motoristi poškodovali na zadnjem ovinku pred domom, ki ga sicer dobro poznajo in so se čez njega peljali že neštetokrat," je dodal, motoristom pa svetoval, naj si med vožnjo privoščijo dovolj počitka. "Pa tudi dovolj hidracije in izogibanja alkoholu, ki še dodatno dehidrira, in sicer že iz logičnih razlogov ne paše na motor," je še dejal. 

Alkohol je v letu 2020 botroval 12 smrtnim žrtvam, največ v zadnjem petletnem obdobju, med njimi je bilo kar 10 povzročiteljev. 

V desetih letih skoraj 45 tisoč registriranih motorjev več, več tudi motoristk

Število registriranih enoslednih motornih vozil se je v zadnjem 10-letnem obdobju s 86.826 povečalo na 127.272. Da bodo sedle na jeklenega konjička, pa se odloča tudi čedalje več žensk. Lara Lenart je motoristka, že vse odkar je bilo to zanjo legalno mogoče, izpit je opravila že pri rosnih šestnajstih. "Doma smo vsi motoristi. Oče je od nekdaj vozil motorje in me nad njimi tudi navdušil," pojasnjuje in dodaja, da se je z njim večkrat peljala kot sovoznica. 

A kar hitro je ugotovila, da bi se rada z zadnjega presedla na sprednji sedež. Kljub temu, da njena družina nad idejo sprva ni bila navdušena, je želja pretehtala. "Sem punca in edinka. Zdaj jih razumem, saj imam tudi sama hčerko in bi morda raje videla, da bi trenirala balet, namesto vozila motor. A glede na gene, mislim, da me čaka enaka pot kot moje starše," je dejala nasmejano. 

Sicer Lenartova meni, da je na cestah tudi čedalje več motoristk. "Ko sem začela, sem mogoče na videz poznala eno ali dve motoristki. Takrat je bilo to drugače, če te je kdo videl na cesti, je bila to atrakcija," pravi in pojasnjuje, da je bila atrakcija v pozitivnem in negativnem smislu. "Zdaj pa je tega veliko več, opažam, da se za motociklizem zanimajo tudi prijateljice in znanke," še pravi in dodaja, da jo večkrat vprašajo za nasvet glede opravljanja izpita ali pa samega motorja in opreme. 

"Tudi na cestah zadnje čase opažam ogromno motoristk," še zatrjuje, saj da je ideja, da so motorji zgolj za moške, "že pase". Pravi še, da tudi moški podpirajo ženske motoristke in da so jim pripravljeni priskočiti na pomoč. "Ženske smo le šibkejše. Če ti motor pade, bodo priskočili na pomoč in ti ga pomagali dvigniti," pravi in pojasnjuje, da ima do zdaj z vsemi motoristi same pozitivne izkušnje. 

Mnoge voznike avtomobilov prehitevanje motoristov med čakanjem na prehod meje jezi, a neupravičeno. Poleg tega, da je mirovanje na soncu za motoriste lahko nevarno zaradi vročine, zakon prehitevanja kolon na mejnih prehodih ne kategorizira kot prekršek. Kot je pojasnil Grega Hacin, policist motorist in inštruktor na Postaji prometne policije Ljubljana, je na mejnih prehodih, ker ne gre za križišče, vožnja mimo stoječe kolone dovoljena. "Seveda na varen način in tako, da ne ogrožajo ostalih udeležencev," je še dodal. 

Poleg ekip za reševanje so policisti pogosto tisti, ki prvi pridejo na kraj prometnih nesreč. "Moramo se zavedati, da lahko za varnost največ naredimo sami. Z odgovorno vožnjo, upoštevanjem vseh predpisov in s tem, da smo na cesti vselej zbrani, previdni in posebej pazljivi. Poleg ustrezne priprave na sezono je to ključno za našo varnost. Vsi se moramo zavedati, da lahko s prehitro ali kakšno drugo nevarno vožnjo hitro pride do posledic, ki si jih ne želi nihče," pa je dejal Mitja Sušnik, policist motorist in inštruktor na PPP Ljubljana.