Slovenija poslala Hrvaški izjavo

Hrvaški sabor je z dvotretjinsko večino sprejel arbitražni sporazum o načinu reševanja spora o meji s Slovenijo. Podporo sporazumu so danes komentirale koalicijske in opozicijske stranke.

"Ureditev med državama uspe, če sta oba naroda, državi, prepričani, da je meja pravičen kompromis med stremljenji obeh držav glede tega vprašanja. Našo samozavest ne morajo določati drugi narodi, če so zdaj Hrvati zadovoljni, pa je sporazum za nas slab. Ali je res, da naše zadovoljstvo določa zadovoljstvo druge strani? Kje je naša samozavest?“, je komentiral arbitražni sporazum predsednik vlade Borut Pahor. Poudarja še, da smo prišli do sporazuma, ki je najboljša možna izhodiščna točka za rešitev mejnega vprašanja.

"Jaz sem dvajset let soočen s tem vprašanjem in dam roko v ogenj, da do sedaj nismo imeli tako dobrega sporazuma," še dodaja Pahor. "Želim si, da bi ratifikacija sporazuma bila v Sloveniji čim prej. Če menijo (opozicija), da je ta sporazum slab, potem naj predlagajo kaj boljšega in kako bodo v to prepričali sosednjo Hrvaško.“ Poudarja še, da če opozicija zahteva referendum, potem ga bomo pač imeli. "Imamo zgodovinsko priložnost, da razrešimo ta problem," še dodaja.

Kot je spomnil, je Hrvaška še pred nekaj meseci vztrajala, da je prvi, spomladi predstavljeni predlog komisarja za širitev Ollija Rehna največ, kar lahko ponudi, in da se o drugem predlogu, ki ga je Rehn predstavil junija, ne bo pogajala. "Hrvaška se je vrnila za pogajalsko mizo in pravzaprav sprejela 'Rehna dva'. Mi smo zato deblokirali pogajanja," je dogajanje povzel Pahor.

Slovenija v pat poziciji

Odločitev je bila pričakovana, visoka podpora dokazuje, da je sporazum dober za Hrvaško in v nasprotju s slovenskimi interesi. "Slovenija je v pat poziciji, zaradi nerazumnih odločitev Pahorjeve vlade smo dokončno stisnjeni v kot. O sporazumu bi moral Državni zbor RS odločati z dvotretjinsko večino, tako kot hrvaški sabor,“ so v stranki SDS zapisali v sporočilu za javnost.

MZZ odgovorilo Hrvaški

Zunanje ministrstvo je danes na ratifikacijo arbitražnega sporazuma v hrvaškem saboru odgovorilo s posredovanjem enostranske izjave slovenske vlade v zvezi s tem sporazumom hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani. Z njo Ljubljana odgovarja predvsem na hrvaško izjavo, da nič v sporazumu ne prejudicira slovenskega stika z odprtim morjem. Kot je ministrstvo sporočilo na svoji spletni strani, so hrvaškemu veleposlaništvu danes dopoldne posredovali izjavo, ki jo je slovenska vlada sprejela v torek, na dan, ko je sprejela tudi arbitražni sporazum in ga hkrati z omenjeno izjavo poslala v potrditev v državni zbor.

V izjavi, ki je na spletni strani MZZ objavljena v celoti, piše, da se Slovenija "ne strinja z izjavo Hrvaške z dne 9. novembra, niti z njeno vsebino" ter meni, da hrvaška izjava nima učinka na vsebino arbitražnega sporazuma in tudi nobenega učinka za arbitražni postopek. Hrvaška izjava o neprejudiciranju sicer poudarja, da se nič v sporazumu ne bo razumelo kot pristanek Hrvaške na zahtevo Slovenije po teritorialnem stiku z odprtim morjem.

"Slovenija izjavlja, da je naloga arbitražnega sodišča določiti ozemeljski stik teritorialnega morja Republike Slovenije z odprtim morjem (stik Slovenije z odprtim morjem), torej ohranitev pravice Slovenije do stika z odprtim morjem, ki ga je imela na dan osamosvojitve 25. junija 1991," še piše v omenjeni izjavi. Slovenija prav tako poudarja, "da se arbitražni sporazum razlaga v skladu z običajnim pomenom izrazov v določbah samega sporazuma".
 

SLS: Pričakovana novica

"Za stranko SLS je hitro sprejetje arbitražnega sporazuma pričakovana novica, saj bi bilo povsem nelogično, če bi Hrvaška oklevala s potrditvijo sporazuma, ki vključuje praktično prav vse hrvaške zahteve in je v vseh ključnih točkah pisan na kožo Hrvaški," je poudaril predsednik SLS Radovan Žerjav. "Sicer pa tudi praktično soglasno sprejetje tega sporazuma v saboru (...) pove veliko o tem, za koga je sporazum dober," je še dodal.

Žerjav je ob tem ponovil stališče, da bi moral biti arbitražni sporazum v državnem zboru, tako kot v hrvaškem saboru, sprejet z dvotretjinsko večino, ter pozval k sprejemu zakona, ki ga je v torek v parlamentarni postopek vložila SLS in določa, da mora DZ o arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino.

"Arbitražni sporazum ima lahko in najverjetneje tudi bo imel škodljive posledice za Slovenijo – tega ne bom nehal ponavljati. Zato v SLS predlagamo, da naj Državni zbor RS sprejme sklep, da bo Slovenija ratificirala pridružitveni sporazum Hrvaške k Evropski uniji po zaključku arbitraže, pa tudi, da mora Državni zbor RS tako kot hrvaški sabor o arbitražnem sporazumu odločati z dvotretjinsko večino,“ še dodaja Žerjav.

Koalicijske stranke pozdravljajo sporazum

Drugače pa so se danes odzvali v koalicijskih strankah SD, Zares, LDS in DeSUS. V Zares so ratifikacijo arbitražnega sporazuma na Hrvaškem pozdravili in ob tem poudarili, da si bodo še naprej prizadevali za ratifikacijo sporazuma v državnem zboru in tudi za njegovo potrditev na referendumu.
Tudi v LDS so pozdravili odločnost Hrvaške, ki je danes "dokazala, da se zmore v ključnih trenutkih poenotiti".

Sprejem arbitražnega sporazuma na Hrvaškem so ocenili kot "korak v smeri dokončne rešitve vprašanja meje med sosednjima državama na pravičen način za obe strani". Spomnili so še, da je ta odločitev dobra tudi za druge države Zahodnega Balkana, saj "krepi medsebojno zaupanje in zavezanost k reševanju tudi drugih odprtih vprašanj med državami".

Začetek konca Slovenije

Odločitev o sprejemu arbitražnega sporazuma je prvi komentiral prvak stranke in poslanec SNS Zmago Jelinčič, ki pravi, da za njihovo stranko ni to nič novega in še manj presenetljivega.

"Ves čas smo opozarjali, da gre za zelo zvito in pametno igro zagrebške politike, ki so jo že leta 1991 pripravile hrvaške obveščevalne službe. Zagrebška politika je vedela, da so lahko samo slovenski politiki tako butasti, da bodo nasedli in zagrabili idejo o delitvi Piranskega zaliva, ter jo začeli mleti, pri tem pa pozabili na dejstvo, da je edina relevantna meja tista, ki smo jo leta 1918 prinesli v skupno državo. Hrvatje so vedeli, da bo nasedla že Demosova vlada, ki je naredila prve korake v izdajalskem procesu, ki se je končal z Pahorjevo jagodo na hrvaški torti,“ so kritični v SNS.

Jelinčič dodaja, da so v prvi vrsti zadovoljni na Hrvaškem, potem pa v EU in ZDA, kajti interes je, da Hrvaška čim prej pride v EU. "Žal pa je Pahorjeva vlada tako nerazgledana, da ne razume niti tega, da je rešitev mejnega vprašanja nekaj popolnoma drugega in da se pri tem ne sme hiteti, obenem pa, da je potrebno temeljiti vsa zgodovinska, še bolj pa pravna dejstva v letu 1918. To razumejo povsod po svetu, le naši tako imenovani mednarodni pravniki tega ne vedo. Bojim se, da je to začetek konca Slovenije in se sprašujem, če nismo morda v osamosvojitveni vojni obrnili orožje v napačno stran,“ je zaključil Jelinčič.