"Ponižno trpeti ali se boriti za resnico, to je sedaj vprašanje", začenja odprto pismo pomočnik direktorja kriminalistične policije Marjan Erhatič, ki še trdi, da zadnje dni v medijih doživlja "najrazličnejše pritiske psihološkega discipliniranja".
Erhatič opozarja predsednika parlamentarne komisije za nadzor nad delom obveščevalnih in varnostnih služb Davorina Terčona (LDS), da je nadzorstvena pristojnost državnozborske komisije "zgolj politična, ne pa operativna", glede zakonitosti policijskega dela pa je nadzor "v izključni pristojnosti sodišč".
Med drugim Terčona sprašuje, ali je v "ostalem tekstu deloma že objavljenega magnetograma zaprte seje, ki je na podlagi Poslovnika o delu komisije sestavni del zapisnika, kakorkoli omenjena institucija POP TV in kdo je to na seji od članov komisije ali vabljenih izrekel in v kakšni zvezi in s kakšnim namenom!?", sprašuje ga tudi, ali je v še ne objavljenem delu magnetograma zaprte seje komisije tudi zapis o tem, da naj bi poslanec SLS Franc Kangler nekaj izjavil "neslišno" ter kaj naj bi bila vsebina "neslišanega", in tudi, na podlagi kakšnega sklepa je Terčon ocenil, da "je Policija v svojem poročilu odgovarjala na tisto, česar je komisija ni vprašala" oziroma, da naj bi policija "s svojim odgovorom presegla vprašanje".
To na svoj način potrjuje informacije POP TV-jevih virov, da poslanec in nekdanji kriminalist Kangler na tej seji ni govoril v mikrofon in se s tem izognil dokumentiranju svojih besed na magnetogramu, ko je natančno razlagal, kaj hoče od policistov. Vendar tak neformalen govor ne bi smel veljati kot uradno vprašanje Policiji, trdi član komisije Zmago Jelinčič. Če pogovora ni na magnetogramu, ta uradno ne obstaja in zato policija na to ne bi smela reagirati, pojasnjuje Jelinčič.
Izredni nadzor pod pritiskom medijev
Pomočnik direktorja kriminalistične policije je tudi nezadovoljen, ker je minister za notranje zadeve Dragutin Mate v povezavi z afero odredil izredni nadzor, ob tem pa naj bi prišlo do "medijskega navajanja in vsakokratnega ponavljanja" Erhatičevega imena in priimka "ob dejstvu, da se odrejeni nadzor izvedbeno sploh še ni začel". To Erhatiču zbuja sum, ali je cilj nadzora objektivno ugotavljanje dejstev.
Policija je pristala na 'servilnost'
Erhatič sicer pričakuje, da bo izredni nadzor zgolj pokazal na uveljavljeno večletno prakso, po kateri je policija pristala na "nekritično in brezpogojno 'servilnost' do komisije", zlasti glede obsega vpogleda v osebne podatke v konkretnih zadevah in v obsegu nadzora uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov.
Erhatič omenja tudi, da je v zadevi Mitja Ribičič ob načelni podpori direktorja policije "v notranji strokovni javnosti" protestiral zaradi "odločitve ministra za notranje zadeve o odreditvi objave ovadbe zaradi kaznivega dejanja genocida zoper domnevnega osumljenca". Z notranjega ministrstva pa so na to Erhatičevo trditev za 24ur odgovorili, da minister Mate "ni nikoli odredil objave ovadbe zaradi kaznivega dejanja genocida zoper domnevnega osumljenca, kot je to navedeno v odprtem pismu".
Besedilo Erhatič zaključuje z mislijo, da odprto pismo pomeni začetek konca njegove 30-letne policijske kariere: "Enostavno dosti imam, da sem 'dežurni krivec', navajan in izpostavljen preko medijev."
