Darjo Felda prepričal pristojni odbor DZ

Vodenje dveh od treh novih ministrstev bosta prevzela dosedanji šolski minister Igor Papič in infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki sta zato ob uveljavitvi novele zakona o vladi odstopila, nato pa je premier Robert Golob v začetku tega tedna v DZ vložil seznam devetih ministrskih kandidatov.

Kandidat za ministra za vzgojo in izobraževanje Felda v predstavitvi o pomenu digitalizacije in prenovi prvega triletja

 Člani odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino so najprej prisluhnili kandidatu za ministra za vzgojo in izobraževanje Darju Feldu. Ta je v predstavitvi pred pristojnim odborom DZ izpostavil pomen digitalizacije, na področju katere morajo opolnomočiti vzgojitelje in učitelje na vseh stopnjah. Predstavil je tudi predvideno prenovo kurikuluma v vrtcih in prvega triletja osnovne šole.

Glede predšolske vzgoje je ocenil, da je ta pri nas "zelo dobro postavljena", pri čemer je izpostavil visok delež vključenih otrok v predšolsko vzgojo, četudi ta ni obvezna. To je, kot je poudaril, zelo pomembno za kasnejši uspeh otrok ne samo v šoli, ampak tudi v družbi. Zato si prizadevajo, da bi bili vsi otroci vsaj nekaj časa vključeni v predšolsko izobraževanje, je pojasnil in pri tem omenil tudi posebne ukrepe za romske otroke.

Pojasnil je, da pripravljajo prenovo kurikuluma v vrtcih, ki da ga je treba posodobiti, predvsem na področju digitalizacije. V zvezi z digitalizacijo so sicer po njegovih besedah potrebna stalna posvetovanja za vzgojitelje, prav tako pa je treba na tem področju opolnomočiti strokovne in vodstvene delavce ne samo v vrtcih, ampak tudi v osnovnih in srednji šolah, da bodo to koristno uporabili pri učenju in poučevanju.

Na področju osnovne šole so po ocenah Felde nujne spremembe zakona o osnovni šoli. "Potrebujemo drugačno šolo, drugačne podatke, drugačno delovanje," je dejal. Kot je omenil, so denimo problematične ocene v šolah, saj se predvsem nadarjenim otrokom dogajajo krivice, ko dobijo oceno 5, kakršno lahko dobijo tudi povprečni. Ob tem je napovedal, da v prihodnjem šolskem letu še ne, v šolskem letu 2024/25 pa se bo nacionalno preverjanje znanja upoštevalo tudi pri vpisu otrok v nadaljnje izobraževanje.

Prav tako je nacionalno preverjanje znanja predvideno tudi za tretješolce, da se dejansko ugotovi, kaj so učenci osvojili v prvih treh letih. Ob tem je napovedal še prenovo programa prvega triletja v osnovni šoli, ki je po njegovih navedbah mišljena tako, da v tem triletju ne bi bilo predmetnika.

Napovedal je tudi prenovo srednješolskega izobraževanja, a poudaril, da mora biti to premišljeno, saj sistema ne smemo zamajati z nepremišljenimi rešitvami. Letošnji razpis za vpis v srednje šole, ki bo objavljen v prihodnjih dneh, bo imel po njegovih navedbah približno 4000 vpisnih mest več, kot bo letos učencev zaključilo osnovnošolsko izobraževanje.

Več vprašanj članov odbora se je nanašalo na pomanjkanje pedagoškega kadra. Felda meni, da samo zvišanje plač ne bo dovolj. Po njegovi oceni bo treba več delati tudi na promociji poklica, vidi tudi več manevrskega prostora pri angažmaju občin, ki bi mlade za vključevanje v svoje osnovne šole lahko motivirale s štipendijami.

Felda sicer upa tudi, da bo novi plačni sistem v javnem sektorju razrešil anomalije na področju plač, parcialnim ukrepom pa ni naklonjen, saj bi s tem, kot je opozoril, nastale nove anomalije.

Kot je še poudaril kandidat za ministra, se mora šolstvo stalno razvijati in pri tem tudi spremljati razvoj tehnologije in družbe.

Predstavila se je tudi Alenka Bratušek

Pred člani odbora za infrastrukturo, okolje in prostor se je zjutraj predstavila kandidatka za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za njo pa še kandidat za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Popoldne je sledila še seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, na katero je bila vabljena kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.

Zaslišanja preostalih štirih kandidatov za ministre bodo sledila v petek, vsi skupaj pa bodo v DZ najverjetneje zaprisegli na redni januarski seji, ki se začne 23. januarja.

Spremenjeni zakon o vladi, ki je bil po potrditvi na novembrskem referendumu uveljavljen tik pred koncem leta 2022, prinaša tri nova ministrstva – za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Ministrstvom za okolje in prostor, za infrastrukturo, za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za izobraževanje, znanost in šport se spreminjajo pristojnosti in imena, službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo pa postajata ministrstvi.