VIDEO in FOTO: Čista lopata: Odvetniki vzeli besedo tožilki

Obtoženci v aferi Čista lopata so sedli na zatožno klop. Med njimi so ''gradbeni baroni'' Ivan Zidar iz SCT, Dušan Črnigoj iz Primorja, ki se je po aretaciji kot državni svetnik skliceval na imuniteto, in Hilda Tovšak iz Vegrada ter član razpisne komisije Javnega podjetja Kontrola zračnega prometa Tomaž Žibert, vodja projektov na SCT Ivan Demšar, domnevni Žibertov posrednik Borut Farčnik, domnevni pomočnik Tovšakove Srečko Gabrič in vodja Vegradovega inženiringa Ivan Kroflič. Vsi trdijo, da so nedolžni, pred začetkom sojenja pa nihče ni dajal izjav.

Čeferin: Kriminalist je izpeljal prevaro

Zidarjev odvetnik Aleksander Čeferin je na sodišču opozoril, da obtožnica in ostali dokazi temeljijo na prisluhih. Po njegovih besedah so dokaze pridobili na podlagi kriminalistovega izsiljevanja tajnega policijskega sodelavca, ki je kriminalistovo povsem izmišljeno zgodbo o Zidarjevih kriminalnih dejanjih prenesel nemški policiji, ta pa nazaj v Slovenijo, kjer je bil sprožen postopek. "To je zloraba brez primere," je poudaril. Upa, da pri zlorabi uradnega položaja ni sodelovala policija kot sistem, temveč je šlo za ravnanje posameznikov.

''Sodna odredba za prisluhe je bila izdana nezakonito, ker je kriminalist Robert Slodej izpeljal prevaro.'' Na vsak način naj bi želel preganjati Zidarja, ''a ker ni imel dokazov, je dobro vedel, da sodišče ne bo izdalo odredbe za prisluškovanje''. Na sodišču je dejal še, da naj bi kriminalist Slodej poklical tajnega policijskega sodelavca in mu dejal: "Moram nujno zapreti Ivana Zidarja, nimam pa zakonske podlage."

Tajnemu policijskemu sodelavcu naj bi obljubil, da bodo zoper njega ustavili preiskavo, hkrati pa mu vrnili v preiskavi zasežene predmete. Zahteval je tudi, da nemškemu policijskemu komisarju sporoči, da Zidar dela kazniva dejanja. ''Kljub temu, da ničesar ni vedel, je zaradi Slodejevih groženj poklical nemškega komisarja Schaffnerja in mu povedal, da Zidar 'pere denar'.'' Šlo naj bi za obtožbe, da naj bi Zidar izdajal fiktivne račune, na podlagi katerih naj bi se izplačevale večje vsote denarja. Sumi naj bi zatem prišli do slovenske policije, ki naj bi tako dobila podlago za zaprosilo za sodno odredbo za prisluhe. Po mnenju Čeferina gre za kaznivo dejanje. Zato sodišče poziva, da njegov predlog jemlje skrajno resno in naj ne podleže pritisku javnosti. Sicer pa zahteva tudi izločitev sodnega senata.

Drugi Zidarjev odvetnik Boštjan Penko je dodal, da zoper Roberta Slodeja poteka postopek pred okrajnim sodiščem zaradi domnevne zlorabe položaja. A postopka ni sprožilo tožilstvo, ki je po Penkovih besedah brez preiskave zaključilo, da ni dovolj dokazov za tožbo. ''Gre za postopek, ki ga je proti Slodeju sprožil oškodovanec Ivan Zidar,'' je pojasnil.

Fišer tudi za izločitev prisluhov

Gorazd Fišer, ki zastopa Dušana Črnigoja, predlaga, da sodišče pisne vloge kolegov odvetnikov priključi zapisniku pri glavni obravnavi, da bodo sestavni del tega zapisnika. V nadaljevanju se pridružuje tako navedbam zagovornikov Ivana Zidarja kot tudi navedbam zagovornika Tomaža Žiberta. Obramba Črnigoja je izločitev nezakonito pridobljenih dokazov že zahtevala in o tem je sodišče že odločilo ter pri tem ta predlog zavrnilo. Kar pa po besedah Fišerja še ne pomeni, da takega predloga ni mogoče ponoviti. In glede na danes slišano je ponovitev tega predloga potrebna.

Fišer je senat pozval, naj iz spisa izloči vse dokaze, pridobljene na podlagi odredbe preiskovalne sodnice, in vse nadaljnje dokaze, pridobljene na podlagi odredbe. ''Niso bili izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo prve odredbe, s katero je sodišče dovolilo prisluškovati telefonu Ivana Zidarja.'' Po Fišerjevih besedah je bila odločitev sodnice nekoliko nenavadna, kar je priznalo tudi višje sodišče.

Glede sporočila, ki naj bi iz Münchna po faksu prišlo na slovensko policijo, je senat sodišča, ko je zavrnil zahteve za izločitev neveljavnih dokazov, zapisal: ''Prav tako je preiskovalni sodnik pri izdaji odredbe upošteval popolnoma neodvisno informacijo, ki jo je slovenska policija prejela od nemških varnostnih organov, namreč, da Ivan Zidar …''

''Ker vsi pridobljeni dokazi, ki bremenijo Črnigoja, temeljijo na evidentno nezakonitem prisluškovanju telefonu Ivana Zidarja, je popolnoma jasno, da sodišče sodne odločbe na takšne dokaze ne bo smelo opreti.'' Tudi Fišer predlaga izločitev predsednice senata Vesne Podjed in sodnikov porotnikov, ''ker so se vsi seznanili z gradivom, ki je bilo po mnenju obrambe pridobljeno nezakonito, zato ne morejo neodvisno opravljati svojega dela''.

Odvetnik Tovšakove je ogorčeno dejal, da naj bi organi pregona delovali na način, s katerim so kršili ustavo. Dokazi, ki jih je danes predstavil Čeferin, so po njegovih besedah novost. Dokaze proti Tovšakovi naj bi pridobili med prisluškovanjem Gabriču in s tajnim sledenjem. Tudi zagovorniki ostalih obtoženih so se pridružili pozivu za izločitev domnevno spornih dokazov, izločitvi senata in tožilke. Odvetnik Rafael Mohorko, ki zagovarja Krofliča, je poleg tega dejal tudi, da se "Zidar ni ukvarjal s politiko, ampak se je politika ukvarjala z njim".

Tožilka ni prišla do besede

Po zahtevah odvetnikov za izločitev dokazov je predsednica senata prosila tožilko, naj odgovori na zahteve obrambe. Vendar je odvetnik Boris Grobelnik, ki zastopa Ivana Demšarja, protestiral, češ da naj sodišče pred tem odloči o predlogu za izločitev dokazov. Zato se je sodni senat umaknil na posvet, na katerem so odločili, da morajo pred branjem obtožnice odločiti o predlogu za izločitev tožilke. O njeni izločitvi bo zdaj odločala vodja ljubljanskega tožilstva Tamara Gregorčič, naslednji narok na sodišču bo predvidoma 19. novembra.

V svojem govoru pa je Anton Šubic, ki zagovarja Farčnika, med drugim tudi dejal, da so bili obtoženi na podlagi privedbe pred dvema letoma javno že linčani, sodišče pa je pozval, naj se na to ne ozira. "Pomemben je pravni red, pomembna je zakonitost," je menil in dodal, da "ni pomembno, kaj si o tem misli vnaprej opredeljena javnost".

Za vsem naj bi stal človek iz Nacionalnega preiskovalnega urada

Po končanem prvem naroku je Čeferin povedal, da gre za izmišljeno zgodbo slovenske policije, "ki je z obvodom preko nemške policije sama sebi dostavljala dokaze in s tem zavedla sodišče". "Gre za zanimivo stvar, namreč ker se gospod Zidar ni ukvarjal s politiko, se je politika pričela ukvarjati z njim," je še dodal, sicer pa pojasnil, da dokaza, da bi šlo za politično ozadje nimajo, a "si mislijo svoje". Zaključil pa je z besedami, da primera, če bo spoštovana ustava, ne bodo nadaljevali.

Penko pa meni, da bi se morala zganiti "naš sistem in naša policija", saj naj bi za vso stvarjo po njegovih besedah stal človek, ki je trenutno na enem od najbolj odgovornih mest v Nacionalnem preiskovalnem uradu.

Odgovor policije

Na Generalni policijski upravi so pričakovali, da bo v tako pomembnem primeru, s tako prepoznavnimi in družbeno izpostavljenimi osumljenci, policija deležna različnih pritiskov. Po njihovih besedah je tako že vse od izpeljave hišnih preiskav in odvzema prostosti osumljencem, ko je bila policija večkrat obtožena zlorab in nepravilnosti. "Očitno je to postala neka splošna taktika obrambe osumljencev v odmevnih primerih," je v sporočilu za javnost zapisal predstavnik policije za odnose z javnostjo Drago Menegalija.

Za preiskovanje primerov take razsežnosti je po njegovih navedbah potrebna velika mera poguma, strokovnosti in zagnanosti tako kriminalistov in državnih tožilcev kot tudi sodnikov. "Napovedane milijonske civilne tožbe razumemo kot obliko pritiska na policiste, državne tožilce kot tudi sodnike," piše v sporočilu za javnost.

Kot je zatrdil Menegalija, policija preko medijev ne bo komentirala konkretnih dejanj, ki se razčiščujejo na sojenju, na poziv sodišča pa bo vse podrobnosti pojasnila na sodišču, kamor ta razčiščevanja sodijo.

Policija bo po njegovih zagotovilih storila vse potrebno, da se zaščiti integriteta posameznikov kot tudi kriminalistične policije. Ker navajanje konkretnih posameznikov, ki v preiskavah sodelujejo, lahko privede tudi do njihove fizične ogroženosti, bo policija poskrbela tudi za njihovo zaščito.

Dogovori pri milijonskem poslu?

Gre za primer javnega naročila za gradnjo kontrolnega stolpa na Letališču Jožeta Pučnika. Kriminalisti so osmerico aretirali 12. februarja lani, obtožba je bila vložena 20. februarja. Zoper njo je bilo vloženih 10 ugovorov obdolžencev in njihovih zagovornikov, da bi izločili domnevne posnetke z dogovori, kdo bi najbolj ugodno gradil nadzorni letališki center in predvsem za kakšno protiuslugo. Po zavrnitvi izvenobravnavnega senata je obtožnica, ki jih po starem Kazenskem zakoniku bremeni suma neupravičenega sprejemanja in dajanja daril ter pomoči k tema kaznivima dejanjema, postala pravnomočna. Če bodo spoznani za krive, jim grozi denarna kazen ali do triletni zapor.