Začenja se poostren nadzor nad tovornimi vozili in avtobusi

Akcija je usklajena s policijami drugih evropskih držav, vendar bo zaradi covid-19 ponekod potekala v omejenem obsegu. Nadzor bo usmerjen predvsem v preprečevanje in opozarjanje na najpogostejše kršitve, med katere sodijo tehnična brezhibnost vozil, pravilnost pripetost tovora, prekoračitve hitrosti ter neupoštevanje obveznih počitkov in odmorov. 

Utrujenost voznika je namreč pomemben dejavnik tveganja, po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 celo v približno 20 odstotkih nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Agencija za varnost prometa izpostavlja, da je pri tovornih vozilih in avtobusih še posebej pomembna ustrezna varnostna razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša, česar se morajo vozniki zavedati in pri vožnji dosledno upoštevati. Akcija bo potekala do 26. julija 2020.

 V prvem polletju ugotovljenih 18.432 kršitev prometnih predpisov

V prvem polletju 2020 je bilo pri voznikih tovornih vozil ugotovljenih 18.432 kršitev prometnih predpisov (v primerljivem obdobju 2019 pa 20.200 kršitev prometnih predpisov), kar je devet odstotkov manj kot lani. Pri voznikih avtobusov je bilo v prvem polletju 2020 ugotovljenih 284 kršitev (lani 588 kršitev), kar je 52 odstotkov manj kot v primerljivem obdobju lani. Najpogostejše kršitve so bile povezane s prekoračitvijo hitrosti, uporabo mobilnega telefona, neuporabo varnostnega pasu, nepravilnostmi na tovoru ter nepravilnostmi pri prehitevanju. 

Vozniki tovornih vozil letos povzročili za četrtino manj prometnih nesreč, manj je bilo hudo in lažje telesno poškodovanih

V obdobju od 1. januarja do 30. junija 2020 se je na slovenskih cestah pripetilo 929 prometnih nesreč z udeležbo tovornih vozil, kar je v primerjavi z lanskim primerjalnim obdobjem, ko smo zabeležili 1.244 prometnih nesreč, za četrtino manj. Vozniki tovornih vozil so bili povzročitelji v 598 primerih prometnih nesreč (lani 813), kar je prav tako za četrtino manj kot v istem obdobju lani. V prometnih nesrečah, ki so jih povzročili vozniki tovornih vozil, so umrle štiri osebe, enako kot lani, za tretjino manj pa je bilo hudo telesno poškodovanih (letos 10, lani 15). 

Za petino manj je bilo lažje poškodovanih (letos 141, lani 181). Med vozniki tovornih vozil sta bili dve smrtni žrtvi (lani prav tako dve), trije so bili hudo telesno poškodovani (lani 7) in 51 lažje telesno poškodovanih (lani 61).

Tuji državljani so letos povzročili 37 odstotkov prometnih nesreč (219), v lanskem primerjalnem obdobju pa 41 odstotkov (335). Pod vplivom alkohola so vozniki tovornih vozil letos povzročili 27 prometnih nesreč, v katerih je ena oseba umrla (voznik tovornega vozila), ena je bila hudo telesno poškodovana, 10 pa je bilo lažje telesno poškodovanih.

Delež uporabe varnostnega pasu je bil v prometnih nesrečah, ki so se končale brez posledic, 91-odstoten, pri lažje telesno poškodovanih 86-odstoten, pri hudo telesno poškodovanih 33-odstoten, pri smrtni prometni nesreči pa je bila zabeležena tudi neuporaba varnostnega pasu.

V zadnjih petih letih (2015–2019) je zaradi voznikov tovornih vozil umrlo največ pešcev (21 umrlih), nato pa potnikov (13 umrlih). Pešcev in potnikov je največ umrlo v letu 2015 (6 v vsaki skupini). Umrlih voznikov tovornih vozil je bilo 14 (največ v letu 2018), voznikov osebnih avtomobilov pa je umrlo 7. Skupno število umrlih ranljivih udeležencev v obdobju 2015–2019 je bilo 26 oz. 43 odstotkov.

Glede na podatke zadnjih petih let (2015–2019) je najpogostejši vzrok prometnih nesreč, ki jih povzročijo vozniki tovornih vozil, nepravilen premik z vozilom – 38 odstotkov vseh prometnih nesreč. Sledi kategorija 'ostalo' s 14 odstotki, nepravilna stran/smer vožnje s 13 odstotki in neustrezna varnostna razdalja z 11 odstotki. Zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo največ udeležencev cestnega prometa, in sicer 12 oziroma 41 odstotkov umrlih. Sledi vzrok premik z vozilom –  šest umrlih oziroma 21 odstotkov ter 'ostalo' in nepravilna stran/smer vožnje – po štirje umrli oz. 14 odstotkov.
Manj prometnih nesreč povzročili tudi vozniki avtobusov

Vozniki avtobusov so bili letos udeleženi v 84 prometnih nesrečah, kar je skoraj polovico manj (49 odstotkov) kot lani (166), od tega so jih povzročili 24 oziroma dve tretjini manj kot lani (70). V prometnih nesrečah, ki jih je povzročil voznik avtobusa, letos ni bilo umrlih (lani en udeleženec), noben udeleženec ni bil hudo telesno poškodovan (enako kot lani), eden je bilo lažje telesno poškodovan (lani trije).

Na slovenskih cestah tovorni promet narašča

Po nedavnih podatkih Statističnega urada RS so v prvem četrtletju letošnjega leta tovorna vozila, registrirana v Sloveniji, v notranjem prevozu prepeljala za osem odstotkov več blaga in opravila za dva odstotka več tonskih kilometrov kot v primerljivem obdobju lani. V Sloveniji narašča tudi tranzitni tovorni promet, z večanjem prometa pa se povečajo tudi možnosti za nastanek prometnih nesreč. V Evropski uniji je trend rasti cestnega tovornega prometa približno pet odstotkov na leto, pri nas od dva do tri odstotke (2018).

Utrujenost voznikov je pomemben dejavnik tveganja

Agencija za varnost prometa posebej izpostavlja, da je pri tovornih vozilih in avtobusih še posebej pomembna ustrezna varnostna razdalja, saj je zavorna pot pri njih še daljša, česar se morajo vozniki zavedati ves čas vožnje. Pomemben dejavnik je tudi utrujenost voznika. Ta je po podatkih Evropske komisije iz leta 2018 dejavnik v približno 20 odstotkov nesreč, v katerih so udeležena tovorna vozila. Kako nevarni sta utrujenost in zaspanost voznikov, je razvidno iz naslednjega: Če spimo manj kot pet ur na noč, se kar za 4,5-krat poveča verjetnost za udeležbo v prometni nesreči. Če ostanemo budni več kot 24 ur, delamo podobne napake, kot če bi imeli v krvi 1,0 mg/l alkohola. 

Z vidika zaspanosti za volanom z vožnjo ponoči do šestkrat bolj tvegamo, da bomo udeleženi v prometni nesreči. Agencija za varnost prometa in policija v poletnih mesecih, ko je na cestah gostota prometa še povečana, vse udeležence v cestnem prometu še dodatno pozivata k upoštevanju cestnoprometnih pravil in razmer na cesti, k strpnosti in odgovorni vožnji. Opozorila gredo tudi v smeri obveznega pripenjanja z varnostnim pasom, neuporabe mobilnega telefona, doslednega zagotavljanja ustrezne varnostne razdalje, načrtovanja poti in počitkov, upoštevanja dejavnika višjih temperatur, voznike pa znova pozivajo, naj za volan vselej sedejo trezni.