'Z davkoplačevalskim denarjem promovirajo protidelavski zakon!'

Zagovorniki in nasprotniki malega dela gredo v kampanjo s približno enakimi sredstvi. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS), ki je pobudnica za začetek postopkov za razpis referenduma, bo za kampanjo namenila približno 50.000 evrov, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije približno 33.000 evrov, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa bo v ta namen poskušalo zbrati 20.000 evrov.

Podobno vsoto kot omenjeni nasprotniki zakona je za kampanjo predvidela tudi vlada, ki bo poskušala volivce prepričati v prednosti zakona. Svojemu uradu za komuniciranje, ki ga je določila za organizatorja kampanje, bo zanjo namenila 100.000 evrov.

Učinke, ki bi jih prinesel zakon, če bo potrjen, so predstavili tudi predstavniki štirih ministrstev. Minister za delo Ivan Svetlik je povedal, da se z zakonom poskuša povečati varnost tistih, ki zdaj opravljajo začasna dela. Zatrjuje, da nov zakon ne prinaša bojazni, da bi se dosedanja delovna razmerja bodisi za določen ali nedoločen čas ukinjala. Svetlik poudarja, da zakon delodajalcem postavlja omejitve, koliko malih delavcev oziroma koliko dela lahko ti opravijo, hkrati pa lahko posameznik z malim delom letno zasluži do 6.000 evrov.

Po njegovih besedah zakon ponuja pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, zakon določa tudi minimalno urno postavko. Po njegovih besedah bo zagotovljenih tudi več sredstev za štipendije, kar je potrdil tudi minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Po mnenju Svetlika bi lahko zakon že v prvem letu po sprejemu prinesel do 10.000 novih delovnih mest, kar je ponovila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Slednja je tudi prepričana, da bo zakon dober za gospodarstvo, med drugim bo zmanjšan tudi davčni primež.

Svetlik je pojasnil, da zakon predvideva tudi oblikovanje posebne komisije, ki bo obravnavala učinke zakona in predlagala morebitne spremembe, če bo ugotovila, da se kažejo negativni učinki. Golobič pa je povedal, da bodo urejene tudi evidence na področju statusov študentov, s čimer želijo zmanjšati možnosti zlorab in število fiktivnih vpisov.

Na vprašanje, ali bo zaradi zakona še kaj padla podpora vladi, pa je najprej Golobič odgovoril, da upa, da se bodo pokazali pozitivni učinki, ki jih zakon prinaša. Podoben odgovor je imel tudi Svetlik, ki upa, da bo podpora vladi zaradi zakona narasla.

Radićeva: Zakon je dober za vse

"Ko sem sama prebrala zakon o malem delu in videla, kakšne rešitve prinaša, se sprašujem, katera skupina lahko glasuje proti takemu zakonu. Pa saj ta zakon prinaša dobro za vse skupine. Tako za študente, saj jim še vedno omogoča opravljati to delo, povečuje se sklad za štipendije, brezposelni bodo lahko legalno ob nadomestilih, ki jih dobivajo, še dodatno zaslužili in bodo tako ostali blizu trga delovne sile. Ne nazadnje bodo tudi upokojenci lahko opravljali delo in prejemali pokojnino," pa je dejala Radićeva, ki je ob tem opozorila, da govori kot državljanka in ne kot ministrica.

Pobudniki referenduma ostri do kampanje ministrstva za delo

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je ostro zavrnil besede ministrov. Malo delo ne zagotavlja pravice do dopusta, do bolniške, do malice, do regresa, do stroškov prevoza na delo in do stavke, pravi. "Če vse to preračunate, vidite, da bo delodajalec na posameznega delavca z minimalno plačo letno prihranil približno 3.000 evrov. Ni čudno, da delodajalci temu zakonu ploskajo!" opozarjajo sindikalisti. Sindikalist Goran Lukič je zavrnil tudi besede ministra Svetlika, da bo zakon povečal medgeneracijsko solidarnost. "Ta zakon bo to solidarnost ukinil! Ti upokojenci so imeli delavske pravice, zdaj pa bi jih radi naslednjim generacijam ukinili. Zakon odnaša pravice, ki smo si jih izborili v več kot sto letih," pravi.

Sindikalisti so postregli s podatkom, da se je število redno zaposlenih v Nemčiji od leta 2000 do sedaj znižalo za 1,6 milijona, zavrnili pa so tudi vladino napoved, da bo malo delo odskočna deska mladih in brezposelnih na trg dela. "Nemški primer kaže na to, da samo 10 odstotkom oseb, ki opravljajo malo delo, uspe prehod v redno zaposlitev. V Avstriji pa na primer kar 71 odstotkov malih delavcev ne more preživeti s svojim dohodkom," pravijo.

ŠOS: 16 tisoč dijakov bo izgubilo državno štipendijo

Predsednik ŠOS je sporočil, da minister za delo Svetlik obljublja štipendije, "mi pa vemo, da obljubljene štipendije še niso podeljene. To smo se naučili že leta 2007 in 2009. Brez jasno določenih pravil o tem, kaj se kot premoženje šteje v cenzus, so kakšne koli ocene in obljube o številu novih podeljenih državnih štipendij nemogoče, jasno pa je že, da bo kar 16.000 dijakov izgubilo državno štipendijo. Omejevanje študentskega dela ob nezadostni štipendijski politiki bo imelo velike negativne posledice na šolajočo se mladino. Povzročilo bo nedostopnost izobraževanja za socialno šibkejše in posledično upad splošne izobrazbene ravni mladih, ki se že danes soočajo z velikim zaposlitvenim problemom. Želimo si, da se bo 10. aprila čim več volivcev odpravilo na volišča in bilo proti elitizaciji visokega šolstva in novi obliki mezdnega dela na slovenskem trgu dela," je zapisal v izjavi za javnost.

Gibanje za dostojno delo in socialno družbo pa je danes zapisalo, da je ministrstvo za delo že prejšnji mesec upokojencem z zloženkami, objavljenimi v njihovem glasilu, "pošiljala hvalospeve o Zakonu o malem delu". Gibanje tudi meni, da ministrstvo zavaja tudi z gradivom, ki je objavljeno na spletni strani ministrstva. "Naše akcije bodo neagresivne, inovativno informativne narave in osredotočene na teren, saj smo prepričani, da bomo neposredno med ljudmi veliko več dosegli kot ministrstvo in vlada z neverodostojnimi televizijskimi oglasi," je poudaril predsednik gibanja Marko Funkl.

Volilna opravila

Roki za referendumska opravila so začeli teči 1. marca. Organizatorji volilnih kampanj morajo do 16. marca odpreti posebne transakcijske račune ter DVK sporočiti podatke o organizatorju. Do istega dne morajo mediji objaviti pravila za predstavitev mnenj o referendumskem vprašanju, občine pa objaviti pogoje za uporabo plakatnih mest.

Na referendumu imajo pravico glasovati državljani, ki imajo pravico voliti na državnozborskih volitvah. Na referendumu bo mogoče glasovati na več načinov. Na rednih voliščih bo glasovanje potekalo med 7. in 19. uro, DVK pa je danes okrajnim volilnim komisijam naložila, naj se čim prej sestanejo in določijo volišča.

Glasovati bo mogoče tudi po pošti iz Slovenije, kar velja za volivce, ki bodo na dan glasovanja v bolnišnici, domu za starejše ali zaporu. Ti volivci morajo za glasovanje po pošti vložiti zahtevo, in sicer najpozneje do 31. marca.

Možno bo tudi predčasno glasovanje na posebnih voliščih na sedežih okrajnih volilnih komisij. Predčasno glasovanje bo potekalo med 5. in 7. aprilom, volišča pa bodo odprta med 9. in 17. uro.

Do 7. aprila morajo volivci, ki bi želeli glasovati na domu ali pa na posebnem volišču zunaj kraja stalnega prebivališča, to namero sporočiti okrajni volilni komisiji.

Slovenski državljani, ki nimajo stalnega bivališča v Sloveniji, bodo lahko glasovali na diplomatsko-konzularnih predstavništvih po svetu ali pa po pošti. DVK je določila 34 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Volivci v tujini bodo lahko glasovali tudi po pošti, a bodo morali do 26. marca takšno glasovanje zahtevati pri DVK. Kot je pojasnil tajnik DVK Marko Golobič, so volivcem v tujino že poslali približno 52.000 obvestil.

Hkrati z referendumom bodo 10. aprila potekale tudi lokalne volitve v občinah Trebnje, Mirna in Moravče, roki za njihovo izvedbo pa so prav tako začeli teči danes. Tako je do 16. marca mogoče določati kandidate za župane in člane občinskih svetov v Trebnjem in Mirni ter za člane občinskega sveta v Moravčah. Predvolilna kampanja se bo prav tako začela 11. marca.

Volilna pravila na 24ur.com in v oddaji 24UR

24ur.com bo kot neodvisna spletna stran v okviru profesionalnih novinarskih načel spremljala kampanjo za referendum, seveda ob upoštevanju zanimanja gledalcev tudi za druge dogodke. Enako velja tudi za oddajo 24UR. Neodvisna spletna stran 24ur.com in informativna oddaja 24UR bosta kampanjo spremljali v okviru profesionalnih novinarskih načel in v skladu z novinarsko etiko. Skrbeli bomo za kar se da uravnoteženo predstavitev vseh strani. Upoštevali bomo tudi interese uporabnikov. O dolžini, vsebini in načinu predstavljanja bo uredništvo odločalo samostojno.