Na srečanju, ki ga je vodil predstavnik Političnega laboratorija Andrej Kurnik, je predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS) Aleksandar Todorović spregovoril o poteku izbrisa in težavah s katerimi so se oz. se soočajo nezakonito izbrisani prebivalci. Po njegovi oceni pa je bilo med izbrisanimi tudi približno 20 odstotkov tistih, ki so se celo rodili v Sloveniji.
Todorović je uvodoma spregovoril o težavah izbrisanih in pri tem navedel tudi primer s kakšnimi težavami, poleg socialnega, zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, so se soočali izbrisani. Po izbrisu prebivalcev iz registra stalnih prebivalcev je upravni organ npr. izbrisani osebi izdal potni list na listu papirja, da bi si lahko šel v drugo republiko nekdanje Jugoslavije urediti dokumente. Ko je izbrisani odšel po dokumente, jih v tujini ni dobil, saj je bil rojen v Sloveniji, ob povratku pa ni mogel vstopiti v državo. Kot je povedal Todorović, je neizpodbitno dejstvo, da je država kršila pravice 18.305 osebam in jim s tem povzročila krivice, kar pa je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Odgovorni za izbris pa so odločili, da namesto priznanja krivde, uporabijo metodo zbujanja nacionalizma in ksenofobije v Sloveniji, je prepričan Todorović.
Na tribuni, ki se jo je udeležilo približno 50 ljudi, so se sicer udeležili tudi sociolog Rastko Močnik, aktivist Darij Zadnikar in predstavnik afriškega centra Eyachew Tefera. Slednji je spregovoril tudi o težavah temnopoltih posameznikov v Sloveniji.
Sociolog Rastko Močnik pa je na tribuni izrazil prepričanje, da je problematika izbrisanih neposredno povezana s Slovenijo kot suvereno državo. Po njegovem mnenju je bil namreč izbris zadnje dejanje nekdanje Socialistične republike Slovenije, ki je nato postala suverena država. Politična elita pa problema izbrisanih ni uspela rešiti vse do vstopa Slovenije v Evropsko unijo, ko bo postala neka drugačna država, saj bo z vstopom v unijo, izgubila del svoje suverenosti. Ob tem je imela po Močnikovem mnenju Slovenija v nekdanji Jugoslaviji večjo suverenost, kakor jo bo imela po vstopu v EU.
Udeleženci tribune bodo razpravljali o vprašanjih, kako graditi skupnost, v kateri so pravice univerzalne in v kateri so tudi različni ljudje svobodni.
Otvoritveni dogodek organizira aktivistična asociacija za izbrisane Dostje, ki v naslednjih dneh poleg Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije (DIPS) organizira dogodke v okviru tedna izbrisanih. Namen Tedna izbrisanih, ki bo potekal do petka, je obeležitev 12. obletnice nezakonitega in protiustavnega izbrisa oseb iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, ki se je zgodil 26. februarja 1992.
Osrednji prireditvi bosta potekali v četrtek, ko bo minilo točno 12 let od izbrisa. Dostje bo v parku Zvezda v četrtek ob 15. uri pripravila Manifestacijo izbrisanih vseh vrst, medtem ko bo imelo DIPS v Ljubljani skupščino društva. V četrtek bosta sicer minili tudi dve leti, odkar se je začel organiziran boj izbrisanih prebivalk in prebivalcev za povrnitev nezakonito odvzetih pravic, so sporočili iz Dostje. Teden izbrisanih se bo sicer zaključil s pričevanjem izbrisanih, ki bo v petek potekal na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani.
