'Vsak gre lahko tja, kjer je težava, in rešuje življenja živali'

V društvu Žverca, kjer so leta 2010 začeli z akcijami prenosa dvoživk čez cesto in s tem spodbudili tudi druge akcije, letos v Hrašah že drugo leto ne bodo postavili ograj in rednega dežurstva, saj želijo na ta način pristojne prisiliti k sistemskemu reševanju težave – gradnji podzemnega prehoda za dvoživke, ki jim ga obljubljajo na Direkciji RS za infrastrukturo. Po besedah članice društva Monike Koprivnikar so organizirano dvoživke prenehali prenašati prav zato, ker se v skoraj dveh desetletjih, odkar opozarjajo na nujnost sistemskih ukrepov, ni nič spremenilo.

Kljub temu v društvu še vedno spodbujajo k akcijam po državi, saj po vsej Sloveniji ni pričakovati, da bodo dovolj hitro zgradili podhode. Pri tem poudarjajo, da ni potrebno, da gre za organiziran dogodek. "Vsakdo lahko gre tja, kjer je težava, in rešuje življenja živali," pravi Koprivnikarjeva.

V ta namen so pripravili tudi zemljevid akcij oziroma 60 točk, kjer je možno pomagati, in navodila za prostovoljce. Pri tem pa opozarjajo predvsem na to, da natančnih datumov prenašanja dvoživk ni mogoče določiti vnaprej, saj so ti odvisni od narave. Največ dvoživk pride na plano prav v dežju, zato se marsikje dogaja, da je takrat žab največ, ljudi pa najmanj, je povedala.

V Žverci opažajo, da je območij pobiranja žab vse več, a hkrati na tistih, kjer pobiranje poteka že dlje časa, upada zanimanje, zato opozarjajo na nujnost dolgoročnih ukrepov, kakršen je gradnja podhodov pod cestami. Koprivnikarjeva namreč opozarja, da je dolgoročno težko zagotoviti prostovoljce: "Ljudje ne bodo 15 let hodili vsak večer mesec dni pobirat žabe."

'Ljudje nimajo več predsodkov z roko prijeti žabo'

V Kozjanskem parku na kritičnih točkah žabe rešujejo v okviru strokovne službe javnega zavoda Kozjanski park. Letos z akcijo še niso začeli, saj so temperature čez noč še prenizke, je za STA dejala vodja tamkajšnje službe za ohranjanje narave in naravovarstveni nadzor Barbara Ploštajner. Ko bodo temperature tudi ponoči nad nič stopinjami, bodo začeli z dežurstvi. V akciji rešijo tudi več kot 10.000 žab letno.

Kot je povedala, število prostovoljcev, ki pomagajo pri prenosu žab, v zadnjih letih narašča, poleg posameznikov in družin pa se jim pridružujejo tudi lokalna društva, med drugim planinsko in gobarsko, pomagajo pa tudi šole. Lani je sodelovalo okrog 60 prostovoljcev. "Ljudje nimajo več predsodkov z roko prijeti žabo," je dejala Ploštajnerjeva.

Na kritičnih predelih ob cesti postavili ograjo 

Ena takšnih selitev bo potekala v Mariboru, pri Treh ribnikih. "Žal je to tudi ena od črnih točk. Ker smo ljudje s cesto prekinili pot dvoživk, smo priča številnim povoženim živalim," so v izjavi za javnost zapisali na Mestni občini Maribor (MOM). Akcijo koordinira Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave MOM v sodelovanju s člani Društva študentov naravoslovja, strokovno podporo pa nudi mariborski Zavod RS za varstvo narave. Na kritičnih predelih ob cesti so tam postavili ograjo, ki dvoživkam preprečuje skok na cesto, hkrati pa so uredili dva prehoda pod cesto, preko katerih lahko živali varno prehajajo na drugo stran. Podoben način reševanja težave povoženih žab uporabljajo tudi drugod po državi.