Na Ministrstvu za okolje in prostor nam natančnega zemljevida poteka cone niso mogli posredovati, ker ga naj ne bi imeli, zagotavljajo pa, da so zakon pripravili strokovnjaki okoljskega in zunanjega ministrstva in kot edino ime navedli Miho Pogačnika, strokovnjaka za mednarodno pravo. Predvidoma naj bi meja cone potekala po vzporedniku z geografsko širino 45 stopinj, zakon pa dopušča možnost, da se Slovenija glede zunanje meje sporazumno dogovori s sosedi.
Slovenija bo za zaščito svojih interesov izkoristila vsa sredstva, ki so ji na voljo po slovenskem in mednarodnem pravu, se v povezavi s predlogom zakona o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu v Jadranu glasi komentar zunanjega ministrstva. Ob tem poudarjajo, da so pri pripravi zakona z okoljskim ministrstvom sodelovali in ker je ministrstvo za okolje predlagatelj zakona, so za vse komentarje pristojni oni. Podobno zagotavljajo tudi v kabinetu premierja Janeza Janše, kjer predloga zakona prav tako niso želeli posebej komentirati.
Sicer pa je, tako predlagatelji, osnovni motiv za razglasitev cone namera jadranske države, torej Slovenije, da z učinkovitimi ukrepi ohrani celovit morski ekosistem Jardana, svojih teritorialnih voda in obalnih območij. Vse to Sloveniji pripada po mednarodnem pravu. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je Hrvaška ekološko ribolovno cono že razglasila, Italija pa napoveduje skorajšnjo razglasitev zaščitne ekološke cone. Poleg tega sta se Hrvaška in Italija dogovorili tudi o natančni določitvi epikontinentalnega pasu in pri tem na Slovenijo, kot enakopravno naslednico sporazuma med SFRJ in Italijo iz leta 1968, pozabili. Sloveniji torej, zagotavlja strokovna in politična javnost, epikontinentalni pas pripada, torej mora ščititi svoje interese v tem pasu, to pa lahko stori z razglasitvijo zaščitne ekološke cone.
Stranke odobravajo razglasitev ekološke cone
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je izrazil zadovoljstvo, ker je ministrstvo za okolje in prostor v vladno proceduro vložilo predlog zakona, pa tudi zato, ker je predlog doživel tako enotno podporo vseh parlamentarnih strank. "Upam, da bodo poslanci zakon sprejeli septembra oz. najkasneje oktobra, in da bo Slovenija s tem dobila tudi izhod do odprtega morja," je dodal Tanko.
Tanko je sicer spomnil, da je državni zbor konec leta 2003 sprejel pomorski zakonik, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil predsednik SDS Janez Janša. Sprejeti pomorski zakonik je namreč omogočil, da bo zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu v Jadranskem morju moč sprejeti, je pojasnil Tanko. Vloženi predlog zakona sicer po njegovih besedah predstavlja "normalno zaščito našega interesa". Slovenija pa s sprejetjem tega zakona ne bo naredila nobenih korakov, ki bi šli v škodo sosed, je dejal.
Po oceni SD predlog zakona sodi v pomorski zakonik, zato bo vladi predlagala, da ga tja tudi umesti. V razmerah, ko se Italija in Hrvaška obnašata, kot da Slovenija nima izhoda na odprto morje, pa je pomemben za zaščito interesov Slovenije, zato ga bo ob predlogu manjših popravkov v parlamentu podprla, je povedal svetovalec predsednika SD Boruta Pahorja Patrik Vlačič. "Hrvaška se danes obnaša, kot da je morje razmejeno, kar pa ni," saj ni bilo niti v nekdanji Jugoslaviji. "Če meja ni določena, potem se tudi Hrvaška in Italija ne moreta dogovarjati o neki razmejitvi epikontinentalnega pasu brez Slovenije, ki je med drugim tudi naslednica sporazuma iz leta 1968 o razmejitvi epikontinentalnega pasu med Italijo in SFRJ," je dejal. Zakon je torej pravno relevanten za Slovenijo, ker se Hrvaška obnaša, kot da je razmejitev na morju med državama že jasna.
Poslanec SD Aurelio Juri pa je dejal, da ni naklonjen dejanjem, ki v javnosti izzovejo pričakovanja, ki se pozneje ne uresničujejo. Kot je pojasnil, moramo pred vzpostavljanjem katerega koli pasu ekskluzivnih pravic "najprej vedeti, do kod segajo naše teritorialne vode, tega pa ne moremo storiti mimo dogovora s Hrvaško o določitvi meje na morju." V primeru, da bi v parlament prišel v sedanji obliki, zakona ne bo podprl, saj je "brezplodno dejanje". Podprl ga bo le, če bo "opremljen tudi z mandatom vladi, naj končno pristopi k dogovarjanju s Hrvaško o mednarodni arbitraži" in če bo ocenil, da bi lahko bil argument, ki bi koristil Sloveniji v arbitraži.
Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je poudaril, da so se v SLS za sprejem tega in podobnih zakonov, ki urejajo zadeve na morju, zavzemali ves čas in v zvezi s tem je izvršilni odbor stranke pred nekaj meseci sprejel tudi določene sklepe. SLS zakon podpira na osnovi poglobljene ocene slovenskih državnih interesov, je pa potreben tudi kot reakcija na ravnanje sosednjih držav, je pojasnil Presečnik. Hrvaška in Italija sta se namreč nedavno dogovorili o natančni določitvi razmejitvene črte epikontinentalnega pasu v Jadranu, Slovenija pa je bila iz tega dogovora izključena.
S predlogom zakona sta ministrstvo za okolje in prostor ter zunanje ministrstvo našla najustreznejšo rešitev za zaščito slovenskih interesov, pa je dejal generalni sekretar DeSUS Franc Lavrič. V odzivu je še dodal, da je stranka prepričana, da zakon ščiti slovenske interese in da ga bo v parlamentu podprla. Potem ko je "Hrvaška prva razglasila tako cono in to brez dogovora s Slovenijo, pomeni zakon zavarovanje interesov Slovenije v zvezi s tem vprašanjem", je še dejal generalni sekretar DeSUS.
Skopi odzivi
Odzivi Zagreba in Rima na slovensko namero, da razglasi zaščitno ekološko cono, so skromni. ''Hrvaško zunanje ministrstvo je seznanjeno s slovenskim predlogom in je s slovensko stranjo v diplomatskem stiku,'' so na našo prošnjo po komentarju odgovorili v Zagrebu.
Tudi na zunanjem ministrstvu v Rimu slovenske poteze niso komentirali. Šlo naj bi za slovensko notranjo zadevo. Del slovenskega predloga - tisti, ki predvideva razglasitev ekološke cone - je zelo podoben italijanskemu predlogu zakona za vzpostavitev takega območja zunaj teritorialnih meja. Veljati bo začel po potrditvi v senatu, predvidoma spomladi prihodnje leto, poskrbel pa naj bi predvsem za varstvo morja pred onesnaževanjem in ekološkimi nesrečami. Italijanski predlog, tako kot slovenski, ne posega v pravice do ribarjenja, po čemer se razlikuje od hrvaške ekološko ribolovne cone, ki jo je država začela izvajati oktobra lani.
