Za vstop v javni vrtec obvezno cepljenje le proti ošpicam, mumpsu in rdečkam

Novela zakona o nalezljivih bolezni se obravnava po skrajšanem postopku, vsa dopolnila pa so vložili poslanci SMC, SDS in DeSUS. Prvopodpisani Branislav Rajić (SMC) je pojasnil, da so z dopolnilom umaknili predlog za obvezno cepljenje proti sezonski gripi za zaposlene v javni zdravstveni mreži ali v javnih socialnovarstvenih zavodih, kjer se zadržujejo ranljive skupine. Po njegovih besedah so s tem sledili stališču stroke in vlade, da gre za prekomeren ukrep.

Pri tem je Rajić pozval vlado in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, naj za zdravstvene delavce in zaposlene v socialnovarstvenih zavodih uvedejo brezplačno cepljenje proti sezonski gripi. Dodal je, da so z dopolnilom tudi omilili določbo o zavrnitvi necepljenega otroka v javni ali javno financirani vrtec, če za opustitev cepljenja po obveznem programu ne bi obstajali utemeljeni medicinski razlogi.

Dopolnilo po novem določa, da je pogoj za vključitev otroka v vrtec opravljeno cepljenje proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Z enim od dopolnil so po Rajićevih besedah tudi natančneje določili vsebino predloga za opustitev cepljenja pri otroku – priložena mora biti ustrezna zdravstvena dokumentacija, iz katere je jasno razviden razlog za opustitev cepljenja.

"Zdravstveni delavec, ki se ne cepi, je kot voznik šolskega avtobusa, ki je slaboviden, pa ne želi nositi očal"

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Tina Bregant je pojasnila, da je vlada že v izhodišču podprla cilj poslanske novele, to je povečanje precepljenosti, ki v zadnji letih v Sloveniji upada. Po njenih besedah so dopolnila še povečala učinkovitost zakonskega predloga. Opozorila je, da se obravnavana novela ne loteva novih izzivov, ki jih je prinesel covid-19, kar je vsebina vladnega zakonskega predloga.

V razpravi so rešitvam, ki jih prinaša zakonski predlog poslancev SMC, SDS in DeSUS, izrazili predstavniki Zdravniške zbornice Slovenije, Nacionalnega inštituta za javno zdravje, združenja za pediatrijo in sekcije za primarno pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu ter ljubljanske in mariborske pediatrične klinike. Izrazito kritičen do novele pa je bil poslanec LMŠ Jani Möderndorfer.

Kot je poudaril, je razočaran nad stroko, ministrstvom in koalicijo, da se strinjajo z umikom določbe o obveznem cepljenju zdravstvenih delavcev in delavcev v socialnovarstvenih zavodih proti sezonski gripi, "pri čemer ne ponudijo strokovnega razloga, ampak govorijo le prekomernosti ukrepa". Dodal je, da bi se morali vprašati, kakšno sporočilo s tem dajejo staršem, ki so skeptični do cepljenja otrok ali imajo celo odklonilno stališče.

Rajić je v odgovoru Möderndorferju znova opozoril, da so sledili stališču stroke. "Moje osebno stališče pa je, da je zdravstveni delavec, ki se ne cepi, kot voznik šolskega avtobusa, ki je slaboviden, pa ne želi nositi očal," je dodal Rajić.

Dejan Židan (SD) je pozval vlado, naj do odločanja na plenarnem zasedanju pripravi akcijski načrt komunikacije med stroko in javnostjo, ki bo okrepila zaupanje v cepljenje in prispevala k večji precepljenosti. Za boljšo obveščenost javnosti o varnosti in učinkovitosti cepljenja sta se zavzela tudi Iva Dimic (NSi) in Željko Cigler (Levica).

Cigler je tudi opozoril na nevarnost diskriminacije otrok, ki zaradi tega, ker ne bodo cepljeni proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, ne bodo sprejeti v javni ali javno financirani vrtec. Rajič mu je odgovoril, da se ne strinja z izrazom diskriminacija, "če pa že, gre za to, da starši diskriminirajo svoje otroke, ker jih ne cepijo". Dodal je, da takšnim staršem ostaja na voljo zasebni vrtec.

Zakon bo sprejet v začetku naslednjega leta?

Vlada je sicer svoj predlog novega zakona o nalezljivih boleznih, ki so ga spisali na ministrstvu za zdravje, 21. avgusta poslala v javno razpravo, ki bo trajala do konca septembra. Časovnica predvideva, da naj bi DZ zakon sprejel v prvem četrtletju prihodnjega leta. Zakonski predlog je v zainteresirani javnosti izzval tudi zaskrbljenost, da naj bi vlada pod plaščem boja proti covidu-19 predlagala preveč restriktivne ukrepe.

Posebej razburja predlog 48. člena, ki vladi med drugim daje pristojnost prepovedi oziroma omejitve gibanja prebivalstva na okuženih ali ogroženih območjih, vključno s prihodom ali odhodom s teh območij. Kritiki vladnega predloga so tudi opozorili, da bi lahko poleg drugega inšpekcija ob pomoči policije tudi nadzirala in omejevala zasebne prostore.

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pred dnevi v izjavi za medije dejal, da bi bile po predlaganih zakonskih rešitvah pristojnosti policije v izjemnih okoliščinah, ki bi dopuščale zaostritev ukrepov, izjemno omejene in striktne.