Za veto zmanjkali glasovi

Državni svet ni izglasoval veta na spremenjen zakon o medijih. Za veto je namreč glasovalo 15 svetnikov, nasprotovalo pa 16.

Državni svet se je na zahtevo skupine desetih državnih svetnikov s prvopodpisano Marto Turk sestal na izredni seji, na kateri je odločal o predlogu za odložilni veto na novelo zakona o medijih, ki jo je sprejel državni zbor. Kot sporno so izpostavili predvsem ureditev pravice do popravka, nevladne organizacije pa so kot razlog za veto navedle tudi neusklajenost rešitev glede televizijskega predvajanja pornografije in pretiranega nasilja z evropsko direktivo. Slednje sta kritizirala zlasti Združenje nevladnih organizacij in Mirovni inštitut.

Po prepričanju poslanca SDS in glavnega zagovornika sprememb medijskega zakona Branka Grimsa naj bi bil dejanski razlog za napovedan veto državnega zbora strah pred pluralizacijo medijev. "Gre za to, da je v medijskem zakonu namenjeno zelo veliko sredstev za pluralizacijo in razvoj lokalnih medijev, medijem posebnega pomena. Z vetom se poskuša preprečiti, da bi omenjeni mediji prišli do denarja, ki jim je bil obljubljen že pred nekaj časa," je na novinarski konferenci povedal poslanec SDS.

Argumentacija za napovedan veto je po njegovem mnenju "vse prej kot resna". Ob tem je ocenil, da tisti, "ki sedaj nasprotujejo zakonu, sploh ne poznajo zgodbe in jo v praksi sploh niso mogli spoznati", saj mediji o njej niso poročali. Sama sprememba člena, ki govori o vsebinah, ki lahko škodijo mladoletnikom oz. otrokom, ni nastala na predlog ministrstva za kulturo ali državnega zbora, temveč na iniciativo civilne družbe, med njimi Mirovnega inštituta, je pojasnil Grims.

Ker naj bi bil predlog Mirovnega inštituta slovnično "popolnoma nepravilen in pravno brezpredmeten", je LDS na tej osnovi za obravnavo na matičnem odboru pripravil dopolnilo, ki naj bi bil po Grimsovem mnenju slovnično bolj pravilen. "Želja vseh parlamentarnih strank je bila, da bi zakon v tej točki v popolnosti sledi evropski direktivi," je prepričan Grims.

Glede zadržkov skupine državnih svetnikov o pravici do popravka pa je Grims dejal, da ta pravica ni nič drugače urejena kot v sedanjem zakonu, razen to, da je zelo jasno napisano, kaj je enak oz. enakovreden prostor. V novem zakonu je po njegovih besedah tudi zapisano, da mora biti obrazložitev v primeru zavrnitve te pravice, podana pisno.

S pobudo, naj sprejmejo odložilni veto na medijski zakon, se je namreč na državni svet obrnilo Združenje nevladnih organizacij. Kot razlog so navedli neustrezen pristop v urejanju prikazovanja pornografije in pretiranega nasilja. Na spornost rešitev na tem področju sta sicer poslanke in poslance pred sprejetjem novele zakona je opozoril tudi Mirovni inštitut in predsednik republike Janez Drnovšek.

Podpisniki zahteve za izredno sejo tudi ocenjujejo, da je v noveli zakona neprimerno urejena regulacija popravka. Eden od sopodpisnikov pobude Anton Peršak tako meni, da bi bilo smiselno, da se razreši vprašanje razlikovanja med odgovorom in popravkom in razlikovanje med pravico do odgovora in pravico do zahteve po popravku.

Kritikom se je pridružili tudi državni svetnik Rado Krpač z navedbo, da se z določili, ki pojasnjujejo, kdaj je popravek objavljen na enakovrednem mestu in v kakšni obliki, omejuje uredniška politika in s tem ogroža neodvisnost medijev. Zakonskim rešitvam očita tudi, da načelo zagotavljanja pluralizma v medijih zožijo le na politični pluralizem ter s tem tudi nabor potencialnih medijev in projektov, ki bi lahko kandidirali za finančno podporo iz državnega proračuna.

DZ je novelo sprejel 26. maja z 38 glasovi za in 23 glasovi proti. Besedilo so podprli v koalicijskih SDS, NSi in nekateri poslanci SLS, medtem ko so zakonu nasprotovali poslanci opozicijskih LDS in SD ter nekaj poslancev SLS.