Leta 1977 je na Gašerbrumu 1 za vedno ostal 25-letni Drago Bregar, v ledenem plazu pod Manaslujem je šest let kasneje umrl Nejc Zaplotnik. Borut Bergant je leta 1985 zdrsnil na Jalung Kangu. Šest let za njim se z odprave nista vrnila Marija Frantar in Jože Rozman. Pokopana sta v snežnem objemu Kančendzenge. Damjan Vidmar je leta 1992 utonil v reki pod Vzhodno Kumbakarno, Boštjan Kekec je leto za njim v rokah soplezalcev umrl na K2. Nevihta na Anapurni je vzela Bena Dolinška, pisalo se je leto 1994. Slavko Svetičič je umrl 1995. med poskusom prvenstvenega solo vzpona na Gašerbrum, Žiga Petrič in Boštjan Počkar sta leta 1996 izginila med sneženjem in plazenjem v zahodnem pobočju Kabrujev. Leto zatem še ena žrtev. Sunek vetra je bil na Nuptseju usoden za Janeza Jegliča. Andreju Markoviču se je leta 2000 izpulil klin pri spuščanju z Džongsanga, Andrej Zaman je zdrsnil med vzponom na Dordži Lakpo. Leta 2004 se je na komericalni odpravi ob vznožju Daulagirija srce ustavilo Jožetu Šepiču. Pred štirimi leti je le trenutek za tem, ko je stal na strehi sveta, nekje pod njo za vedno ostal Marko Lihteneker. Lani sta v Himalaji ostala kar dva Slovenca. Najprej Pavle Kozjek, ki je na gori Mustang Tower zdrsnil v prepad, nato še mladi in perspektivni Miha Valič. Pri spustu z gore Čo Oju je obvisel na vrvi. V začetku oktobra je med vzponom na Manaslu Franca Oderlapa v glavo usodno zadel kos ledu, le dober mesec pozneje pa nas je dosegla tragična vest, da je umrl tudi Tomaž Humar.
Slovenija
Za vedno so ostali v Himalaji
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
D.L.
Komentarji
10
Slovenski alpinisti sodijo tako po številu kot tudi po zahtevnosti vzponov v sam vrh tega ekstremnega športa. Žal pa je visoka tudi statistika smrtnih žrtev. Humar je že 20. Slovenec, ki je za vedno ostal v Himalaji.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.