Za turistične namestitve in gorske centre 69 milijonov evrov

Za nadaljnji razvoj in prestrukturiranje večjih slovenskih smučišč v celoletna gorska središča bo namenjenih 63,42 milijona evrov sofinanciranja. Odobrenih je bilo 10 projektov s tega področja, in sicer so jih oddala podjetja Vabo, RTC Jakec Trije kralji, Velika planina, Žičnice Vogel Bohinj, Rekreacijsko turistični center Krvavec, Golte, Unitur, Rekreacijsko turistični center žičnice Kranjska Gora, Javno podjetje Marprom ter Hotel Cerkno, je na današnji novinarski konferenci povedala generalna direktorica direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Ksenija Flegar.

Na razpisu je bilo pozitivno ocenjenih tudi 10 projektov izgradnje oz. obnove nastanitvenih kapacitet, za kar bo država primaknila 5,71 milijona evrov. Med prejemniki sredstev so tu denimo Hiša Denk, Rimski vrelec ter Hotel Lonca. S projekti z razpisa bo Slovenija dobila več kot 500 novih turističnih postelj in več kot 200 ležišč, katerih kakovost bo dvignjena oz. se bodo ponašala z več zvezdicami, je dodala Flegarjeva.

Gospodarski minister Matjaž Han je poudaril, da so se na ministrstvu v sodelovanju z vladno službo za razvoj in kohezijsko politiko ter ministrstvom za infrastrukturo potrudili zagotoviti dodatna sredstva, da so lahko denar zagotovili za vse pozitivno ocenjene projekte. Tako so k prvotno razpisanim 48,8 milijona evrov dodali dodatnih 20,3 milijona evrov sredstev.

V Sloveniji je v skladu z zakonom opredeljenih 13 gorskih centrov, od katerih se jih je 12 prijavilo na razpis. Med dvema centroma, ki sredstev nista dobila, je tudi Kanin, je spomnil Han. Pojasnil je, da projekt Občine Bovec za krožno kabinsko žičnico ni bil pripravljen v skladu z razpisom oz. ni izpolnjeval vseh pogojev. Han je poudaril, da je predstavnike Kanina oz. občine že povabil na sestanek na ministrstvo, na katerem bodo iskali možnost sofinanciranja projekta iz drugih sredstev.

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je povedal, da je služba za razvoj dodatnih več kot 10 milijonov evrov zagotovila s pregledom že odobrenih projektov. Obstajajo namreč posamični projekti, ki do konca izteka finančne perspektive, torej do konca leta 2023, iz različnih razlogov ne bodo dokončani. Ta sredstva bo zato vladna služba preusmerila "s končnim ciljem, da do konca finančne perspektive porabimo vsa sredstva," je povedal.

Jevšek sicer na terenu ugotavlja, da je uspešen zaključek mnogih projektov do konca leta 2023 trenutno ogrožen zaradi draginje, saj pri že odobrenih in izvajanih projektih prihaja do povečevanja stroškov. "To vprašanje smo naslovili na Evropsko komisijo. V naslednjih dneh se bomo s Komisijo pogovarjali o tem, kako reševati te situacije, in ena od možnih rešitev je tudi financiranje iz ostanka sredstev, ki hipotetično ne bi bila porabljena," je povedal.

Glede nove finančne perspektive, v katero je EU že vstopila, pa je Jevšek napovedal, da bo Slovenija 15. julija v Bruselj poslala predlog partnerskega sporazuma. "Smo ena od štirih držav, ki še ni sklenila tega sporazuma z Evropsko komisijo," je spomnil. "Pričakujemo, da bi bil lahko avgusta partnerski sporazum uradno potrjen," je dejal. Program dela za prihodnjo finančno perspektivo bi bil lahko nato nared do konca septembra, do konca leta pa bi ga uradno potrdil Bruselj. Prihodnje leto bi nato lahko začeli z razpisi, je nakazal Jevšek.