Za tisoče mladih novo obdobje v življenju

V ponedeljek se za tisoče mladih začenja eno najrazburljivejših obdobij v življenju. Za brucke in bruce se bo študijsko leto začelo s posebnimi dobrodošlicami vodstev univerz in študentskih organizacij. Študentov je sicer vsako leto nekoliko manj. V prvem roku jih je bilo sprejetih 13.370, nekaj jih je študij izbralo še na drugem in tretjem roku.

Slovenske univerze so za študijsko leto 2012/2013 razpisale skupno nekaj več kot 23.400 študijskih mest v prvih letnikih. V prvem prijavnem roku se je nanje prijavilo nekaj več kot 19.100 slovenskih državljanov, na želeno fakulteto pa jih je bilo sprejetih 13.370. Lani je bilo v prvem roku sprejetih 14.379 novih študentov, leto prej pa 15.157.

Tudi letos je največ vpisnih mest razpisala Univerza v Ljubljani, in sicer 12.771. Nanje se je v prvem prijavnem roku prijavilo 11.721 ljudi, sprejetih jih je bilo 8205. Na Univerzi v Mariboru je bilo na voljo 6588 vpisnih mest. V prvem roku se je prijavilo 4582 študentov, sprejetih pa jih je bilo 3307. Na Univerzi na Primorskem so imeli 1778 vpisnih mest. Prijavilo se je 1846 kandidatov, sprejetih jih je bilo 1192. Univerza v Novi Gorici je razpisala 272 mest. Prijavljenih je bilo 61, sprejetih pa 44. Ostali samostojni visokošolski zavodi so objavili skupno 1995 vpisnih mest, na katere se je prijavilo 922 bodočih študentov. V prvem roku so jih sprejeli 623.

V novem študijskem letu tudi novosti

Novo študijsko leto pa bo očitno zaznamovalo več novosti. Obetajo se zakonodajne spremembe na področju visokega šolstva, vlada se je morala spopasti tudi z vprašanjem financiranja visokošolskih zavodov. Medtem pa sindikalisti in predstavniki študentov trdijo, da so njihova stališča preslišana.
Konec avgusta je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport objavilo predlog novele zakona o visokem šolstvu.

Predlagali so sprejem po nujnem postopku, saj so spremembe želeli uvesti še pred začetkom študijskega leta, ker si po besedah ministra Žige Turka niso želeli zapletov pri veljavnosti diplom ali možnosti financiranja.

Vendar je visokošolska skupnost ogorčena ravno nad njihovim hitenjem, saj je za javno razpravo ministrstvo namenilo le dva dneva. Trdijo, da so spremembe korenite in zahtevajo soglasje, ki pa ga novela zakona nima. Na ministrstvu medtem poudarjajo, da so odprti za predloge, dokler končno besedilo ni sprejeto, in da so dobre pripombe tudi upoštevali.

Novela je sicer od prve objave do končne različice res doživela nekaj popravkov, a nobenega konkretnejšega. Po prvi različici novele bi denimo svet Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) sestavljalo 13 članov, nato pa so sestavo ponovno vrnili na enako število članov, kot jih je že zdaj, torej 11.

Kljub pozivom več sindikalnih predstavnikov zaposlenih v visokem šolstvu, študentov in tudi rektorjev ljubljanske in mariborske univerze k umiku novele iz obravnave in začetku javne razprave je vlada 20. septembra sprejela predlog novele in ga poslala v potrditev DZ, pri tem pa poslancem predlaga, da novelo sprejmejo po skrajšanem postopku.

Ker je sprva kazalo, da bo predlagala celo nujni postopek, v tem predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič vidi spodbudno znamenje. Izrazil je upanje, da bodo temu sledila tudi dejanja, kot je javna predstavitev mnenj na odboru DZ, pristojnem za izobraževanje, predvsem pa, da bodo politični predstavniki začeli poslušati civilno družbo.

Uvedbo šolnin na ministrstvu zanikajo

Novela med drugim podaljšuje roke za podaljšanje akreditacij visokošolskih zavodov. Po novem bo tudi odgovorni osebi visokošolskega zavoda omogočeno, da poleg oblik neposredne pedagoške obveznosti določi še število ur osnovne neposredne pedagoške obveznosti. Predstavniki visokega šolstva trdijo, da bi s tem univerze problem nezadostnega financiranja lahko reševale z odpuščanjem in zviševanjem normativa delovnih obveznosti preostalim delavcem.

Novela prav tako prinaša vstop tujih visokošolskih ustanov v slovenski prostor, ki pa po besedah ministra Turka ne bodo del slovenskega šolskega sistema, prav tako od države ne bodo prejele nobenih sredstev. Kljub temu so te spremembe sprožile namigovanja o uvedbi šolnin, a so to na ministrstvu že zanikali.

Nakvis torej ohranja 11 članov sveta, jih bo pa po novem osem s področja visokega šolstva, dva bosta predstavnika študentov, eden pa bo predstavljal gospodarstvo.

Minister je v začetku meseca dejal, da se morajo odzvati na "razmeroma slabo reputacijo" agencije ter počasnost njenega dela. Na slabo delovanje agencije so sicer rektorji opozarjali že lani, v mislih pa so imeli predvsem napačno sestavo njenega sveta. Visokošolske predstavnike v predlaganih spremembah zato najbolj moti to, da bo vse člane sveta po novem imenovala vlada, pa čeprav na podlagi njihovih predlogov. Menijo, da gre za uvajanje političnega nadzora.

A Turk pravi, da ne želijo, "da visokošolske organizacije, katerih kakovost se nadzoruje, nadzorujejo svojega nadzornika". Do zdaj je sicer vlada na ta način imenovala samo dva člana, vse ostale pa je potrjevala.

Na ministrstvu vseskozi zanikajo, da z novelo uvajajo možnost uveljavljanja zasebnih interesov. V. d. generalnega direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost Borut Rončević poudarja, da imajo v mislih interese univerz, njihove zaposlene, študente, pa tudi interese delodajalcev in gospodarstva.