Po razvpitem maratonskem sodnem procesu članom t.i. gorenjske heroinske naveze, ki se je pred leti končal z obsodbo šestih, med drugim tudi vodje te naveze Andreja Hartmana, so danes na okrožnem sodišču v Kranju zaradi prevoza heroina iz Bolgarije v Slovenijo na štiri leta zapora obsodili Matjaža Zavrla.
Sodni senat pod vodstvom predsednice Marjete Dvornik je namreč presodil, da je bilo zbranih dovolj dokazov, da je 31-letni Zavrl sodeloval v t.i. gorenjski heroinski navezi in v skladu z navodili vodje naveze Andreja Hartmana iz Bolgarije v Slovenijo večkrat prepeljal večje količine heroina.
Tožilka predlagala dve leti več
Okrožna državna tožilka iz skupine za posebne zadeve Branka Zobec Hrastar je s takšno razsodbo sorazmerno zadovoljna. Sama je sicer predlagala, da bi sodišče Zavrlu dosodilo šest let zapora, vendar je petčlanski sodni senat upošteval olajševalne okoliščine časovne oddaljenosti storitve kaznivih dejanj, dejstva, da od tedaj ni v nobenem drugem kazenskem postopku in da ima starševske obveznosti.
Zavrlova odvetnica napoveduje pritožbo
Odvetnica Zavrla, ki se je zagovarjal z molkom, Tatjana Gregorc nasprotno z razsodbo ni zadovoljna in je že napovedala pritožbo. Prepričana je namreč, da sodišče ni dovolj upoštevalo dokaznih predlogov obrambe.
Zavrl že obsojen v Švici
Zavrl je bil sicer že leta 1997 v Švici obsojen na štiriletno zaporno kazen, saj so švicarski pravosodni organi pri njem v Luzernu našli 25 kilogramov heroina. Glede na navedbe v preiskovalnem postopku v Švici, pa naj bi po naročilu Hartmana, pravnomočno obsojenega vodjo gorenjske heroinske naveze, v rezervnih kolesih tovornega vozila iz Bolgarije v Slovenijo tudi štirikrat prepeljal po sto kilogramov heroina. Prav to Zavrlovo pričevanje je bilo podlaga za sojenje tudi v Sloveniji zaradi sodelovanja v gorenjski heroinski navezi, v kateri naj bi Zavrl kot pomemben člen sodeloval kot voznik tovornjaka, v katerem je naveza pretihotapila heroin iz Bolgarije v Slovenijo in v zahodnoevropske države.
Zavrlova odvetnica je obrambo gradila predvsem na trditvah, da so bile Zavrlu v Švici kršene nekatere osnovne človekove pravice do pravičnega sojenja in da dokazi ter pričevanja iz Švice niso verodostojna in pridobljena v skladu z zakonom. Tako naj uporaba njegovega zaslišanja iz Švice na novem sojenju proti njemu ne bi bila zakonita. Vendar je sodni senat presodil, da Zavrlove pravice v Švici nikakor niso bile kršene in da je bilo zaslišanje v zakonito ter v skladu s tamkajšnjim procesnim pravom.
