Zaradi neurij oranžno opozorilo, ponekod že klestila toča

Večji del nedelje je bil sončen, vroč in soparen. Temperature so bile podobno visoke kot včeraj. Sprva je bilo na nebu le malo oblakov, pozno popoldne pa je oblačnost začela naraščati.

Medtem ko smo se pri nas spet potili od vročine, je severna stran Alp preplavljena s hladnejšo zračno maso in nekaj tega hladnega zraka je zvečer ponovno doseglo tudi naše kraje. Ob približevanju vremenske motnje se je čez dan v višinah krepil zahodni veter, po nižinah pa se je veter obračal sprva na jugovzhodno, kasneje pa na severovzhodno smer, kar ob mešanju zelo toplega in hladnejšega zraka povzroči nastanek nevihtnih oblakov in zelo verjetno tudi krajevnih neurij.

Že popoldne so nevihte začele nastajati v severni Italiji in Avstriji, pri nas pa lahko najbolj burno dogajanje pričakujemo zvečer in ponoči, ko nas bo prešla oslabljena hladna fronta. Zelo verjetno bo zvečer nad severno Italijo nastal večji nevihtni sistem, ki se bo ponoči v obliki nevihtne linije čez severno polovico Slovenije pomikal proti vzhodu. Ob tem bodo glavno nevarnost predstavljali močni sunki vetra in nalivi, možna pa bo tudi toča.

Agencija RS za okolje je za severno in jugozahodno polovico države za zvečer in v noči na ponedeljek izdala oranžno vremensko opozorilo. 

Prve nevihtne celice nastale nad Slovenj Gradcem

Prvi sistem neviht, ki se razvija in krepi, je v večernih urah nastal na območju Pohorja, Slovenj Gradca in Velenja z okolico. Nevihte potujejo v smeri Podravja.

"V bližini Ljubnega ob Savinji je nastala nevihtna celica, ki se pomika proti Šoštanju. Možni so močnejši nalivi in sunki vetra, jakost radarskega odboja kaže na možnost toče. Ob tem lahko narastejo tudi hudourniški vodotoki. Nadaljnje nevihtno dogajanje se bo še stopnjevalo zvečer in čez noč," so sporočili iz Regijskega centra za obveščanje Kranj.

V Frankolovem pa je padala tudi toča.

Glavna nevihtna fronta se sicer Sloveniji bliža z zahoda in nas bo po napovedih vremenoslovcev predvidoma dosegla in prešla okoli polnoči.

Zaradi velike količine padavin v kratkem času je zvečer in v noči na ponedeljek predvsem v hribovitem svetu severne in osrednje Slovenije zelo verjeten močnejši porast in razlivanje hudourniških vodotokov, prav tako so možni večji nanosi toče in vetrolomi. 

Kakšno vreme nam bodo prinesli prihodnji dnevi?

Po vremensko pestri noči se bo vremensko dogajanje jutri zjutraj povsod umirilo. Oblaki se bodo umaknili, tako da bo ponedeljek v večjem delu Slovenije sončen z le majhno možnostjo za nastanek popoldanskih ploh in neviht. Zaradi obrata vetra na severovzhodno smer, bo jutri najbolj vroče na Goriškem in v Vipavski dolini, kjer se bo ogrelo do 32 stopinj Celzija, drugod bo od 24 do 29 stopinj Celzija.

V torek bo ozračje spet bolj nestabilno. Tako bodo po sončnem dopoldnevu že zgodaj popoldne nad hribi začele nastajati nevihte, ki se bodo proti večeru krepile in razširile nad večji del Slovenije. Nadaljevale se bodo tudi v noč na sredo.

Tudi v sredo čez dan se bodo še pojavljale občasne padavine. Temperature bodo nekoliko nižje, a že v drugi polovici tedna bo spet bolj vroče.

Pristojni po neurjih iščejo rešitve za kmetijstvo

Slovenijo je sicer močno neurje prizadelo v četrtek. Zajelo je Koroško, Dolenjsko, Zasavje, Kamnik in Celje. Ujma je povzročila veliko škode na poljščinah, v sadovnjakih, na drevesih in vinogradih. Kmetijska ministrica Irena Šinko je po ogledu škode v Šmartnem pri Slovenj Gradcu dejala, da oceno škode pričakuje že naslednji teden, potem se bodo pogovarjali, kako naprej, je poročala STA.

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je po četrtkovih neurjih, ki so prizadela zlasti vzhodni del države, izrazila pričakovanje, da bo država kmetom v že tako težkih časih, ko se soočajo s posledicami rusko-ukrajinske vojne, pomagala. Ob tem zbornica predlaga kratkoročno in dolgoročno rešitev za pomoč kmetom, ki jih je prizadela ujma.

Marsikje so nalivi povzročili tudi erozijo plodnih tal. Prišlo je do odnašanja zemljine, rodovitnega in kakovostnega zgornjega sloja zemlje, ki se ustvarja dolga leta. Veliko škode je bilo tudi na kmetijskih objektih, so zapisali.