Slovenija

Za samostojno komisijo

Ljubljana, 24. 04. 2006 16.26 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Ustavno sodišče je zaradi nezdružljivosti opravljanja funkcij zadržalo zakon o ukinitvi protikorupcijske komisije.

Ustavno sodišče meni, da mora korupcijo preiskovati samostojni organ. Zadevo se je odločilo obravnavati absolutno prednostno, da bo čas zadržanja izvrševanja čim krajši.
Ustavno sodišče meni, da mora korupcijo preiskovati samostojni organ. Zadevo se je odločilo obravnavati absolutno prednostno, da bo čas zadržanja izvrševanja čim krajši. FOTO: POP TV
V poslanski skupini LDS smo zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča, da se izvrševanje zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo zadrži do končne odločitve ustavnega sodišča, je povedala poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler. Stranka si sicer ne pripisuje nobenih zaslug za takšno odločitev US. "Prepričani smo, da gre za tako resen premislek tudi s strani ustavnega sodišča, da jemljemo to odločitev o zadržanju zakona kot čas, ki si ga bo US vzelo, da z vseh strani preveri naše zahteve za oceno ustavnosti po posameznih členih zakona," je še ocenila Lavtižar Beblerjeva. Ob tem je spomnila, da je LDS opozarjal, da se je Slovenija tudi v mednarodno pravnem pogledu zavezala, da bo ustanovila neko samostojno in neodvisno strokovno telo, ki se bo ukvarjalo s preprečevanjem korupcije.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na zahtevo skupine poslank in poslancev LDS in SD, sklenilo do končne odločitve zadržati izvajanje zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Do tedaj naj se uporabljajo določbe zakona o preprečevanju korupcije in podzakonski predpisi, sprejeti na njihovi podlagi, je v sklepu zapisalo ustavno sodišče.

Ustavno sodišče se je strinjalo z mnenjem pobudnikov in ocenilo, da ne bi bilo mogoče odpraviti škodljivih posledic. Te bi lahko nastale s postavitvijo in delovanjem nove komisije v državnem zboru namesto dosedanjega samostojnega državnega organa, z načinom uporabe pridobljenih osebnih podatkov ali z izvrševanjem posameznih pooblastil nove komisije.

Kot svojo odločitev utemeljuje ustavno sodišče, so odločitve komisije izvršljive in bi tako v posameznih zadevah - kljub morebitni razveljavitvi izpodbijanih določb ali ugotovitvi, da so neskladne z ustavo - posegle v položaj funkcionarjev (razrešitev, prenehanje mandata, zmanjšanje plače), osebnih podatkov, ki bi bili medtem objavljeni, pa ne bi bilo več mogoče učinkovito zavarovati. Zato je začasno zadržalo zakon, je zapisano v odločbi.

Vodja poslanske skupine SD Miran Potrč je pozdravil odločitev ustavnega sodišča, ki je zadržalo zakon o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo do končne odločitve sodišča. To se je za zadržanje odločilo, "ker meni, da bi lahko v nasprotnem primeru nastopile težje nepopravljive posledice, predvsem za spoštovanje človekovih pravic, kar je slabo", je dejal Potrč.

Poleg tega je nadzor nad konfliktom interesov zagotovljen že po zakonu o preprečevanju korupcije, torej začasno zadržanje izvrševanja določb novega zakona samo po sebi ne more povzročiti nepopravljivih škodljivih posledic, ugotavlja ustavno sodišče. Ob morebitni ugotovitvi, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z ustavo, bi to namreč pomenilo le zamik v začetku učinkovanja novega sistema.

Ker so pred ustavnim sodiščem izpodbijane tudi posamezne določbe zakona o preprečevanju korupcije, se bodo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti tega zakona obravnavale hkrati z zahtevo za oceno ustavnosti zakona o nezdružljivosti.

Ločeno mnenje predsednika ustavnega sodišča

Po mnenju predsednika ustavnega sodišča Franca Čebulja ne bi bilo potrebno zadržati celotnega zakona, ampak bi lahko ustavno sodišče zadržalo le tiste posamezne določbe zakona, na podlagi katerih bi lahko prišlo do škodljivih posledic, ki bi jih bilo težko popraviti (na primer objava podatkov o premoženju funkcionarja), kar je - tako Čebulj - že storilo pri zakonu o preprečevanju korupcije, ki je kot absolutno prednostna zadeva v presoji pred ustavnim sodiščem.

K odločitvi ustavnega sodišča pa je ločeno mnenje podal predsednik ustavnega sodišča Franc Čebulj, saj ga razlogi za zadržanje ne prepričajo. Ne strinja se s "prekomerno uporabo instituta začasnega zadržanja" in tudi s tem, da ustavno sodišče tako podaljšuje uporabo zakona o preprečevanju korupcije, ki je bil pred tem istim sodiščem izpodbijan že pred sedaj zadržanim zakonom.

Čebulj je tudi mnenja, da mora ustavno sodišče pri izvrševanju svojih pristojnosti paziti, da s svojimi odločitvami ne prevzema tudi drugih državnih funkcij. "Ustavno sodišče mora biti pri uporabi 'orožij', ki mu jih dajta ustava in zakon, zadržano, v ostali dve veji oblasti pa sme poseči toliko, kolikor je to nujno potrebno, da sta še ohranjena ravnotežje in enakomerna porazdelitev moči," meni Čebulj. To še toliko bolj velja v primeru odločanja o začasnem zadržanju izvrševanja zakona, za katerega se v trenutku odločanja o začasnem zadržanju še niti ne ve, ali je ali ni v skladu z ustavo, je prepričan ustavni sodnik.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

peter.menciger@gov.si
04. 03. 2007 10.20
Ukinitev komisije.