Za reševanje 21-letnika so potrebovali kri 200 krvodajalcev

Navdihujoča zgodba, ki poudarja pomen krvodajalstva, prihaja iz Kočevja. 21-letni Siniša Milunović je februarja letos pri delu na višini padel z osmih metrov. Na pomoč mu je med prvimi priskočil Primož Velikonja, vodja reševalcev v ZD Kočevje. 

"Pri nas so zelo pomembne minute. Ko je 14. februarja letos zazvonil telefon, so minute zlate ure začele teči … To pomeni, da je treba poškodovanca oskrbeti in predati v operacijsko dvorano v manj kot eni uri. Na terenu ni krvi za transfuzijo, ki jo po navadi tak poškodovanec potrebuje," pravi Velikonja, ki poudarja, da je v takšnih primerih izjemno pomembno delovanje celotnega sistema zdravstva in odlična koordinacija posameznih dejavnosti na terenu.

Padec je Siniša kljub hudim poškodbam preživel zaradi odločitve reševalne ekipe, da pokličejo helikopter za pravočasen prevoz v UKC Ljubljana. "Pomembno je, da se hitro odzovemo, da je poskrbljeno za najnujnejšo oskrbo na terenu in da imamo možnost helikopterskega transporta po Sloveniji z usposobljeno ekipo, ki bolnika spremlja in ga preda v nadaljnje zdravljenje," je dejal Primož Trunk, zdravnik specialist helikopterske enote nujne medicinske pomoči.

Še pred prihodom v bolnišnico se pri hudih poškodbah in večjih nesrečah po oceni stanja poškodovanca in potrebi po krvi sproži protokol masovne transfuzije, je pojasnila anesteziologinja Martina Gubina. "V teh primerih potrebujemo veliko količino krvi v zelo kratkem času, to pomeni v nekaj minutah, da zagotovimo dostavo kisika možganom, da bo ta bolnik imel kasneje tudi kakovostno življenje." 

Eno življenje rešila kri 200 krvodajalcev

Poškodovanca je v bolnišnici obravnavala skupina kirurgov. Nekateri so zaradi zahtevnosti posega prišli na pomoč tudi v svojem prostem času, ki je bila del večje multidisciplinarne skupine zdravnikov intenzivistov, interventnih radiologov, anesteziologov, radiologov, medicinskih sester in fizioterapevtov, ki so vsak na svojem področju prispevali svoj delež v fazi zdravljenja. 

"Sinišo smo obravnavali zaradi hude poškodbe jeter, ki je povezana s 60- do 70-odstotno verjetnostjo smrti predvsem na račun hude krvavitve. Uspešno zdravljenje bolnika je rezultat vrhunskosti in znanja, ki jo premore naša ustanova, in dokaz o dobrem delu. Seveda pa je treba poudariti, da bi bili naši napori brezupni, če ne bi imeli zvestih krvodajalcev, ki darujejo kri in s tem omogočajo življenje soljudem," je pojasnil kirurg Blaž Trotovšek iz UKC Ljubljana.

Za zdravljenje bolnikov in pri operativnih posegih običajno potrebujejo pet do 10 enot krvi. Vendar so zdravniki za reševanje življenja Siniše in njegovo nadaljnje zdravljenje potrebovali skoraj 200 enot oziroma skoraj 100 litrov krvi. To pomeni, da je moralo kri darovati 200 krvodajalcev.

Danes kljub težki poškodbi živi normalno življenje zaradi strokovne obravnave in hitrega odziva vseh zdravstvenih delavcev. Siniša pa se zaveda, da tudi zaradi vseh krvodajalcev njegovo življenje danes teče dalje. Ob prazniku krvodajalcev se jim zato skupaj z družino iskreno zahvaljuje. 

"Hvala vsem, ki ste sodelovali pri mojem reševanju, hvala vsem krvodajalcem, da sem danes živ in zdrav. Darujte kri še vi, meni je rešila življenje," je dejal 21-letnik.

Zdravstvo se vrača v običajno delovanje, zato se bodo potrebe po krvi večale

Reševanje takšnih poškodb ne bi bilo možno brez darovane krvi krvodajalk in krvodajalcev na krvodajalskih akcijah, ki jih po Sloveniji vsak delovni dan organizira Rdeči križ Slovenije z območnimi združenji. Čez leto jih skupaj s transfuzijsko službo organiziraj več kot 1180. Na terenskih krvodajalskih akcijah zberejo skoraj polovico vse zbrane in potrebne krvi. 

"Transfuzijska služba pri nas skrbi za varno, kakovostno in ustrezno kri za vse, ki jo potrebujejo, in za varnost krvodajalcev ter prejemnikov,"  je pojasnila transfuziologinja Polonca Mali iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino. "Pandemija covida-19 se v Sloveniji umirja, potrebe po krvi se bodo večale, saj se zdravstvo vrača v običajno delovanje z vsemi programi zdravljenja, ki pri tem potrebujejo kri – različni posegi in operacije, zdravljenje hematoloških in onkoloških bolnikov, programi transplantacij in tudi oskrba poškodovancev."

Za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema pa je ključno, da ljudje darujejo kri. "In da se krvodajalcem znova in znova pridružujejo tudi mladi, novi krvodajalci, od tega je namreč odvisna prihodnost našega zdravstva. Ukrepi za obvladovanje covida-19 so omejevali organiziranje krvodajalskih akcij za mlade krvodajalce, zato se v letošnji akciji posvečamo prav njim," je poudaril Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri Rdečem križu Slovenije. 

Ob dnevu slovenskega krvodajalstva so se v Rdečem križu v imenu vseh bolnikov in zdravstva zahvalili vsem organizatorjem, prostovoljcem, podpornikom krvodajalstva ter zdravstvenemu in strokovnemu osebju, ki skrbijo, da lahko marsikatero življenje teče dalje. S skupnimi močmi so k darovanju v zadnjih 11 letih (2011–2022) privabili več kot 100.000 novih krvodajalcev.

Kdo lahko daruje kri?

Krvodajalec je lahko vsaka polnoletna, zdrava oseba, stara od 18 do 65 let, ki ustreza merilom za izbor krvodajalca. Krvodajalskih akcij se lahko udeležite le ob predhodni najavi. Naročite se lahko vsak delovnik. 

Kri lahko darujete tudi v transfuzijskih centrih po vsej Sloveniji, kjer pa je prav tako obvezno predhodno naročanje. Potencialne krvodajalce, ki so pripravljeni priti na odvzem krvi takrat, ko jih potrebujejo, vabijo tudi k vpisu v bazo. Za darovanje krvi se lahko odločite tudi na podlagi podatkov o zalogah krvi in potrebah po krvnih skupinah, ki jih dnevno posodabljajo na uradni spletni strani Zavoda RS za transfuzijsko medicino in na strani Daruj kri.