Za reforme ob istem standardu

Z izjavo, da je treba ukrepe za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in brzdanje javnega dolga sprejeti nemudoma, se strinja kar 80 odstotkov vprašanih v Sloveniji. Čeprav je delež pritrdilnih odgovorov na tako vprašanje visok, jih obenem 54 odstotkov meni, da javnofinančna konsolidacija trenutno ni prednostna naloga, 36 odstotkov pa jih je nasprotnega mnenja.

Glede strinjanja z nujnostjo ukrepov za stabilizacijo javnih financ so Slovenci nad povprečjem EU (74 odstotkov), medtem ko se z izjavo o prioritetnosti ukrepov za javnofinančno konsolidacijo v celotni Uniji strinja 53 odstotkov vprašanih, nestrinjanje pa jih izraža 35 odstotkov. Slovenci so pri obeh vprašanjih med bolj naklonjenimi javnofinančni konsolidaciji.

Slovenci se v približno takšnem deležu (72 odstotkov), kot je povprečje vseh vprašanih v EU (74 odstotkov), strinjajo s tem, da so reforme potrebne za soočanje s prihodnostjo. Nekoliko manj navdušeni so nad izjavo, da je treba reforme izvesti, tudi če to pomeni, da mora sedanja generacija nekaj žrtvovati v prid prihodnjim. V Sloveniji se jih s to izjavo strinja 65 odstotkov vprašanih, v sedemindvajseterici pa je povprečje 71 odstotkov.

Najbolj zagnani reformatorji so sicer v Španiji, na Finskem, v Belgiji, Bolgariji in Veliki Britaniji, še najmanj pa v Franciji, na Slovaškem in v Litvi ter na Danskem, čeprav so tudi tam pozitivni odgovori v večini. Na vprašanje, ali so pripravljeni na znižanje trenutnega življenjskega standarda, če bi se s tem zagotovila varna prihodnost za naslednje generacije, pa jih je v Sloveniji kar 66 odstotkov odgovorilo, da se s tem ne strinja, le 30 odstotkov pa je temu pritrdilo. V EU se je z izjavo v povprečju strinjalo 46 odstotkov vprašanih, nestrinjanje pa jih je izreklo prav tako 46 odstotkov.

Slovenci so obenem manj naklonjeni zadolževanju za financiranje protikriznih ukrepov. Medtem ko je povprečje v EU pri odgovorih v prid povečanju primanjkljaja in dolga v kriznih časih 46 odstotkov za in 36 odstotkov proti, pa se v Sloveniji s tako trditvijo ne strinja 47 odstotkov vprašanih, strinja pa 43. Najbolj naklonjeni keynesianskim ukrepom so na Slovaškem, Švedskem, Irskem in Finskem, najmanj pa v Latviji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Grčiji.

Velika večina vprašanih v EU se sicer strinja, da bi bilo treba za bolj učinkovit spopad s trenutno krizo okrepiti usklajevanje gospodarskih in finančnih politik med članicami. S potrebo po boljši gospodarski koordinaciji v EU se strinja 75 odstotkov vprašanih v EU. Najbolj so temu naklonjeni na Slovaškem, v Belgiji, na Cipru in na Danskem, kjer delež pozitivnih odgovorov presega 85 odstotkov. Najmanj pa se za močnejše usklajevanje ogrevajo v Estoniji, na Portugalskem in v Veliki Britaniji, kjer je delež pozitivnih odgovorov pod 65 odstotkov. Glede na enako vprašanje v jesenskem Eurobarometru se je podpora tej ideji v večini držav okrepila. V Sloveniji je močnejšemu usklajevanju naklonjeno 81 odstotkov vprašanih, 13 odstotkov pa ne.